So grozljivka Hitchcockovi Ptiči,
kaj lahko vse v svetu se premakne,
kakšno se bolezen ptičjo stakne,
kaj pri tem se vse lahko uniči!
Ptiče je seveda insceniral
režiser svetovnega slovesa,
plod bili njegovega peresa
so samo in mož jih je zrežiral.
To sovražniki bili zunanji
so na platnu, od drugod se vzeli,
prileteli pa spet odleteli,
a še hujši so od vseh notránji.
Nótranji sovražnik opazuje,
vpijejo po svetu diktature,
mu grozijo, štejejo mu ure,
s prstom kažejo, da ta in tu je.
Je namišljen kajpada v resnici,
kakor film, Hitchcockovi Ptiči,
se izumi vsakič ga pri ptiči,
na pomoč ko slišijo se klici.
Ena vrsta ptic pa doživela
zgodbo vendarle je čisto pristno,
ko je kraljevala nekoristno,
ko nad druge vse se je povzpela.
Se v deželici, kjer je pritlehno
in zatohlo, dvignili golobi
so nad druge, v svojem besu, zlobi,
v homatijo zdrsnili nenehno.
Znašli se s sovražniki obdani,
ki ušli so jim izpod režije,
iz scenarija, avtokracije,
ki zavladala je tam predlani.
Nauk je zgodbe, kdor si izmišljuje,
kdor grozljivke nore inscenira,
temu scena sama se podira,
notranji sovražnik sam in tu je.
