Anarhija ni demokracija, ampak nekaj precej slabšega

Hvala Bogu, če bi ta reformica uspela. Še vedno pa ne bo prave reforme: še naprej bodo svojega šefa z večino izvolili njegovi podrejeni. To pa običajno ni uspešno. Rezultat je izbor slovenskih ravnateljev, kjer prevladuje negativna selekcija.

Računsko sodišče je ob reviziji delovanja javnih zavodov priporočilo, povečanje vlogo ustanovitelja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ustanovitelj ima sedaj tri člane sveta zavoda šole, tri starši, pet pa zaposleni.
Zato je kaos v svetih zelo velik, saj so interesi različni, stroke pa skorajda ni. Država ne more imenovati ravnateljev, saj imajo večino vedno nezadovoljni učitelji skupaj s starši naših “sončkov”. To je zelo pogosta praksa.

Parlament zdaj razpravlja o spremembi zakona. Po predlogu Računskega sodišča bi pet članov imel ustanovitelj, 6 pa starši in zaposlenih. Tako bi skorajda končali sistem, ki temelji na takoimenovanem samoupravljanju. Le-tega so si ga nekoč zamisili komunisti. Sistem že desetletja duši konkurenčnost in niža kakovost šolstva.

Hvala Bogu, če bi ta reformica uspela. Še vedno pa ne bo prave reforme: še naprej bodo svojega šefa z večino izvolili njegovi podrejeni. To pa običajno ni uspešno. Rezultat je izbor slovenskih ravnateljev, kjer prevladuje negativna selekcija. Če hočeš nekaj spremeniti, moraš to narediti odločno. Polovične spremembe namreč prinesejo pičel uspeh in so ob njih vsi nezadovoljni.

Samopupravljanje namreč ni demokracija, ampak anarhija. In ta je bistveno slabša od še tako slabe demokracije.

Vestička o reformici: KLIK.

PS

Kolumna je malce popravljena. Poslanka Mojca Škrinjar (SDS) me je opozorila na dve napaki, za kar se ji tudi javno zahvaljujem.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več