Marta Zvezdanič: Zvezda pod panoramo (Pozor, to je politična poezija!)

poezija naslovna slika

Zvezda se spustila je z obzorja?
To bila ni zvezda betlehemska,
ampak ponaredek, reč tuzemska,
barve rdečega bila je morja.

Panoramo zvezda naj zastrla
bi v celoti, čudež s tem storila,
nova naj obzorja bi rodila,
kar primerno ni za svet, zatrla.

Panorama je bila moteča,
vse preveč se videlo je, rdeče
da prihajajo nad svet nesreče,
in nevarnost vélika grozeča.

Je pogled na takšno panoramo,
z zvezdami ki ni bila v sozvočju,
kot pretres na celem bil območju,
kjer svobodo, rekli so, imamo.

Je očistiti velika nuja
panoramo to bila, ki kaže
na propadanje in ki ne laže,
ki strašansko nelagodje vzbuja.

Ne očistiti, le odstranitev
bo prišla v poštev, se je sklenilo
v morju rdečem in dan določilo,
panorame kdaj bo ukinitev.

Ni je, so potem si oddahnili,
ko tako so odločili zanjo
in zastrli vse poglede nanjo,
ko jih skratka niso dovolili.

A rdeče morje, kot poznamo
zgodbo tisto še starozavezno,
biti zna hudičevo dvorezno,
kup izkušenj takih z njim imamo.

Ko razmakne se to morje sámo,
in to se zgodilo bo nenadno,
zvezdo bo odneslo kvazivladno,
jasno videti bo panoramo.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več