Janko Volivšek: Saga o najlepšem mestu (Pozor, to je politična poezija)

poezija naslovna slika

Da na svetu lepšega ni mesta,
kot je naše, pisal je Milčinski,
o blagajni mnogokrat občinski
in kako je snažna glavna cesta.

O katerem mestu je beseda,
ki bilo je vas samo v resnici,
vemo, je povedal po pravici,
kakšna vlada v njem mentalna beda.

Obiskali to smo mesto slavno,
kjer Milčinski je pero odložil,
ko s humorjem je ljudem potožil
nad neumnostjo ljudi naglavno.

Kadar v mestu se najlepšem voli,
najprej jih večina z glavo buta,
da je koruptivnost res klofuta,
mesto da je kakor ona doli.

Doli, kjer brez bakšiša premakne
se prav nič, če dobro se ne maže,
in v oči se bizantinsko laže,
le v mošnjičku se rešitev stakne.

Tričetrt prepričanih meščanov
je o tem, korupcija da vlada,
barometer je pokazal, pada
da zaupanje ljudi, vaščanov.

Toda kaj ko ni drugje nič bolje,
bolj greš južno, bolj povsod je tužno,
naše mesto skupaj z njimi družno
svoje pač odira in jih kolje.

A najlepše mesto je še vedno,
pokazale to bodo volitve,
koruptivne so takrat storitve
pod oznako: »Ni omembe vredno«.

Ker meščanska pamet pač ne voli,
ampak mala uš Šprinca Marogla,
vodi ki ljudi okoli vogla,
kot bili bi kdaj v posebni šoli.

Uš izvoli tistega, ki skriva,
da na svetu je najlepše mesto
tisto z razkopano glavno cesto,
pamet ni pri tem prav res nič kriva.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več