Francka Pipan: Kanglica in pipa (Pozor, to je politična poezija)

poezija naslovna slika

Vatli so različni vodovodni,
niso inštalacije enake,
ene so za te, druge za take,
kakor regel v družbi je svobodni.

Kangla ko, denimo, ne prepušča,
luknjico se naglo ji poišče,
češ, poglejte, najde vsak, kdor išče,
naredi se v hipu mnogo trušča.

Taka kangla enkrat že letela,
ko so našli luknjo, je po zraku,
so bili dokazi kar v oblaku,
češ, poglejte, kangla ni več cela.

Čisto nekaj drugega je pipa
tipa švarcrot, rostfraj eleganca,
zanjo stoodstotna toleranca
uporablja se, ko se jo tipa.

Curek, ki iz pipe te priteče,
skuša se na silo zamašiti,
stokrat, če je treba, pritrditi
pipo to, ki se ji švarcrot reče.

Treba z njo je vedno socialno,
demokratsko, v rokavicah, nežno,
vsak inštalater naj jo hvaležno
gladi, boža, tolerira stalno.

Kangla vsa drugačna je od pipe,
kot rečeno, gre za druge vatle,
in drugačno embalažo, škatle,
kdo v obzir jemal bi takšne kripe.

A problem ostaja trajni voda,
ta na vatle se pač ne ozira,
pipo stran odtrga, ni ovira
zanjo tak škart, tehnična zabloda.

Voda dvojnih vatlov ne prenese,
švarcrot pipe ali nerjaveče,
kakor dolge so, samo pomeče,
tudi najbolj tumpasto odnese.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več