Lavdon Štimani: Na butalski njivi (Pozor, to je politična poezija)

poezija naslovna slika

Na butalski njivi, na občinski,
da ne bo pomote, torej javni,
po navadi ljudstva starodavni,
zgodbo tole bi začel Milčinski.

Na tej njivi, skratka, umotvorov,
bistroumnih naše gore listov,
treba ni redarjev, policistov
za red javni, takih so nazorov.

Tam nadležne ptiče se odganja
zgolj z napisi: »Tukaj se ne krade«,
»Kljune stran, ker kazni vsak zapade«,
»Red na njivi vsakdo naj ohranja«.

Vsakokrat Butalce so okradli
prav pošteno njihovi tam lastni,
najvišji na lestvici oblastni,
da so mnogi skorajda propadli.

Prej povedati smo pozabili,
koga v zadnjih letih so konstantno
v bran jemali, vpili »Impozantno!«,
koga so Butalci si volili.

Je Cefizelj v mestu za župana,
Robi Genij glavne šef blagajne,
funkcije postajajo jim trajne,
njiva pa butalska preorana.

Preorana je močno v globino,
da iz zemlje nedrij potegne
se do zadnjega vse in nategne
se Butalcem dolgi ksiht v širino.

Na državni njivi zdaj sklenili
so Butalci, namesto napisov,
vseh prepovedi in dolgih frisov
sami bodo strážili, strašili.

En pogoj so dali ekologi
le pred tem, da tam ohrani
ptičji rezervat se, vsem oznani:
»Za golobe na veliki nogi.«

Tudi nutrije in vrste druge
ogrožene svoje domovanje
tam ohranijo, za reševanje
pa gredo Butalcem vse zasluge.

Kaj bi tu zapisal še Milčinski?
Da občinska njiva prosperira,
nič v Evropi ji ne konkurira,
so Butale endem zgodovinski.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več