Matej Č. Lužič: Kmetova zadrega (Pozor, to je politična poezija)

poezija naslovna slika

Je udaril v nekaj kmet z lopato,
trda se mu tista reč je zdela,
zvok oddala plehek, kot zapela
da bi pločevina prav robato.

Kaj prišlo je zdaj iz moje zemlje,
se v zadregi kmet samó je čudil,
saj sem vendar toliko se trudil,
pa hudič kot da vse sproti jemlje.

To, so rekli mu, da je odkritje,
čisto novo, naj se veseli ga,
zdaj kmetijstvo zanj bo zadnja briga,
ker odkril je čudodelno zlitje.

Čudodelno seme in pridelek,
vse obenem, trda mu je glava,
prav posebne vrste je postava,
proizvodnje zadnje je izdelek.

Gre za zimsko rast, še vso prezgodnjo,
se po zadnjih navodilih dela,
takšna letina bo letos cela,
ki jo kmetovanje dá svobodno.

V vsej svobodi se sadi in seje,
tole šele prvi so plodovi,
dolgi dozorijo še nosovi,
sonce zemljo dobro ko ogreje.

To, kar vidi danes, pričakuje
naj odslej naslednji dve še leti,
kumara, ki zdaj se kmetu sveti,
v stroki čáluša se imenuje.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več