S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Peter Fourier!

Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji pojav.

Kot piše v evangelijih: »Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena.« (Mt 24, 40-41)

Hočem reči: dva človeka opravljata ali opravita enako delo, enega opazimo, drugega prezremo. Dva umetnika ustvarita izjemen opus: eden je znan, drugi umre pozabljen.

No, priznam: že tu se zatakne … kaj šele pri posvečenih osebah in svetnikih. Kot spet piše v evangelijih: »Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni storiti.« (Lk 17,10)

Kdor dela za slavo tega sveta, bo vedno ali pa slej ko prej razočaran, kdor pa dela v božjo slavo, ta ne pozna razočaranja. Ali pa se vsaj zaveda, da je razočaranje del procesa.

Prvi izgorijo in padejo v depresijo, drugi neprestano umirajo sebi in svetu ter vedno znova vstajajo.

Pa ne da bi bil ti, ljubi moj Peter, razočaran … le berem, da si pravzaprav isti tip svetnika kot znameniti in vsem dobro znani Janez Vianney, arški župnik, zavetnik dušnih pastirjev … zate pa priznam, da slišim prvič! Pa si bil njegov predhodnik in si deloval ne daleč stan od Arsa … v podobnem ali še hujšem zakotju, v podobnih ali še hujših razmerah in časih.

Kot Vianney si ljubil Boga, svoj poklic in zaupano ti čredo.

Kot Vianney si naletel na nasprotovanje predstojnikov, posvetne oblasti, ljudi in hudiča.

Kot Vianney si se razdajal, da ne sesti ne jesti nisi imel časa … še vajin jedilnik je bil zelo podoben!

Kot Vianney si prištet med svetnike, le da njega omenjamo v litanijah svetnikov,  ti, ljubi moj sveti Pierre Fourier, pa si nam neznan.

Sveti Peter Fourier

Luči smo … poklicani, da nem tem svetu oznanjamo in širimo božjo svetlobo. In so luči, ki si jih postavimo na nočno omarico, so luči, ki nam razsvetlijo dnevno sobo, luči, s katerimi si razsvetlimo dvorišča, luči, s katerimi si razsvetlimo poti in cesta, so luči, ki razsvetlijo stadione in reflektorji, ki razsvetlijo oder. Luči smo. Vsak ob svojem času, v svojem prostoru, ljudem v razsvetljenje in Bogu v čast.

Ljubi moj sveti peter Fourier. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več