Niko Kolač: Vroče pri kovaču (Pozor, to je politična poezija)

poezija naslovna slika

Pri kovaču je od nekdaj vroče,
vroče, da v potokih znoj odteka,
salo pa topi se, ko obleka
je pretesna, na telo več noče.

Toda to je zgolj opis zunanji,
vroče pri kovaču je drugače,
ne samo, da so premajhne hlače,
nad finančnimi jim bdijo stanji.

Stanja ta močno so namreč sporna,
delajo kovačevi se gluhe,
ni mogoče skriti jim potuhe,
v tem vodilna hčerka je okorna.

Pridržala hči je kovačica
kup financ si za potrebe lastne,
plačevala je račune mastne,
to je tista vroča zdaj resnica.

Vodo ko na mlin je lani gnala,
da poganjala bi kovačijo,
šlo je za očitno goljufijo,
na debelo je takrat lagala.

Na debelo laže hči kovača,
kot pristojni so ugotovili,
s prsti v marmeladi ulovili
ta pretvarjani so lik berača.

Je prišel poziv na kovačijo,
osmega naj marca se pojavi
pred organi in tam stvar predstavi,
pa nikjer kovačke ne dobijo.

Spremenila je naslov, v neznano
jo odnesla voda je, dejali
njeni so domači, pač lagali,
kot je pri kovaču vse zlagano.

Pri kovaču je od nekdaj vroče,
od vročine da žari vse rdeče,
enkrat, verjemite, do nesreče
bo prišlo, ker sam hudič to hoče.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več