To moj biser je, dragulj medeni,
rekla je in vroče jo objela,
pa potem na njej kar obvisela,
skupaj glavni sta bili na sceni.
Skupaj sta pozirali za sliko
kakor vnuček z babico v objemu,
na uradnem ni bilo sprejemu,
kjer bi se kazali na veliko.
Je bilo privatno, bolj domače,
kakor v slogu: Babice ne damo,
dokler njeno penzijo imamo,
ona pa obleče sama hlače.
A ko enkrat končno obnemore,
dá na tehtnico se, kaj se splača,
ali dobro se denar obrača,
ali se obleči sama zmore.
Zlahka se takrat bo posloviti,
konec biserov bo, medenjakov,
odločila volja bo rojakov:
Babico je treba odstraniti.
To moj biser je, dragulj medeni,
zažgolela vnučka je dvolično,
z babico imata točko stično,
reklamirata ko smrt poceni.
