Vse pri njem da dela se brezplačno,
vsako delo je zgolj prostovoljno,
informiral javnost je vesoljno,
misel pa zatrl bo drugačno.
Na Balkanu kajpada zgodilo
to se je, ker tja edino spada,
kjer ljudem se s trdo roko vlada,
kakor kakšen črnogorski Milo.
Varoval zastonj je poglavarje,
brez plačila, vse samo »pro bono«,
da nihče prišel v njegovo cono
ni preblizu, čuva kjer denarje.
Toliko imeli so ga radi,
da najemali so ga zastonjsko,
dali mu le vodico kolonjsko,
da je svetoval nič manj kot vladi.
Le za milo, spreje, za losione,
z njimi šefu pere da lasišče,
za potrebščin nujnih zgolj prgišče
je odklonil bajne vse milijone.
A seveda hitro se izkaže,
prava kaj balkanska je folklora,
da se tam tako ravnati mora,
le tako, da se vseskozi laže.
Kakor spremljevalko si najema,
ki naj partnerko bi mu igrala,
danes ve že sleherna budala,
svetovalec koliko prejema.
Po pogodbi nič, vse brez plačila,
sedem drugih pa pogodb je v žepu,
znajde mafijček se s tem v precepu,
kdaj ga prva bo ugonobila.
