Pred nami je pustni čas. In če se ga morda ne veselimo zaradi maškarade, se ga nedvomno zaradi sladkih, domačih dobrot, ki jih v tistih dneh ne primanjkuje.
Pust
Ste vedeli, da je beseda pust najverjetneje nastala iz besede »mesopust«, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanske besede »carneleva«, ki dobesedno prevedeno pomeni »opusti meso« in iz katere je nastal »carneval«, ki v italijanščini pomeni pust. V Evropi tako praznujemo karneval oziroma po slovensko pust.
Pustni čas se vsako leto premika, ker je odvisne od datuma Velike noči. Pustna nedelja je namreč natanko sedem tednov pred Veliko nočjo. Praznujemo tako pustno nedeljo, predvsem pa pustni torek.
Praznovanje pusta sega v predkrščansko obdobje, njegovo izročilo so povzeli Rimljani, ki so v času pred prihodom pomladi ustvarili več praznikov ob katerih so se našemili oziroma se »namaškarali« kot temu pravimo na Primorskem (povzeto iz italijanske besede »maschere«). Temu je sicer nasprotovala Cerkev, ki se je v tistem času uveljavljala, a se je ta tradiciji obdržala in nadaljevala tudi po pokristjanjenju.
Pri nas sta najbolj poznani maski Kurent na Ptuju in Cerkljanska pustna maska v Cerknici, kjer organizirajo tradicionalno Kurentovanje na Ptuju oziroma pustovanje v Cerknici. Kurenti dandanes obiskujejo tudi različne kraje po Sloveniji, obiščejo nas tudi v Vipavski dolini.
Krofi, miške in štraube
Te tri sladke jedi ne manjkajo v času od četrtka pa do pustnega torka pri nobeni noni in marsikateri mlajši mami na našem koncu. In prepričana sem, da je tako tudi drugod po Sloveniji, kjer se ohranja slovensko tradicijo. Krofov ne rabim posebej predstavljati, ker vsi vemo o čem je govora. Tudi miške mislim, da so večini poznane, to so tiste majhne ocvrte kroglice testa, ki niti ne rabijo biti perfektne, važno, da imajo »repek«, ki nastane ob vlivanju mase v vroče olje in so zaradi tega dobile naziv »miške«. Tudi »štraube« poznate, samo ne pod tem imenom. Gre za flancate. V Sloveniji poznamo krhke in kvašene flancate. Moja pokojna babica, Prekmurka po rodu nam je za pusta vedno pripravila krofe in kvašene flancate oziroma po prekmursko »fanke«. Moja primorska nona pa takrat še vedno pripravi »štraube« – krhke flancate.
Za vas sem danes izbrala recepta za pomarančne miške in za nonine »štraube«.
Veselo pustovanje vam želim!
Pomarančne miške
Za 20 do 25 mišk potrebujemo:
280 g mehke fine moke, 60 g sladkorja, 1 jajce, 1 rumenjak, 100 g kisle smetane, 120 ml mleka sobne temperature, 12 g svežega kvasa, 2 jž ruma, naribana lupinica 1 bio pomaranče, 1 zavitek vanili sladkorja, ščepec soli, sladkor v prahu, olje za cvrtje
*če ne želite uporabiti pomarančne lupine, lahko izberete vanili sladkor z aromo pomaranče (dodate 2 zavitka) ali pa pomarančno aromo
Priprava:
- Sveži kvas postavimo na sobno temperaturo eno uro pred uporabo.
- Nato ga nadrobimo v mleko sobne temperature.
- Bio pomarančo operemo in naribamo. Pazimo, da ribamo samo oranžni del lupine, saj je bel grenak in bi pustil okus v ocvrtih miškah.
- V večjo skledo, kjer bomo mesili in vzhajali testo, presejemo moko.
- Dodamo jajce, rumenjak, rum, sladkor, naribano lupinico bio pomaranče, kislo smetano, ščepec soli in vanili sladkor.
- Dobro premešamo ter med mešanjem počasi prilijemo še mleko s kvasom.
- Dobro pregnetemo, da ne nastanejo grudice.
- Skledo pokrijemo s prozorno folijo za živila in nekje na toplem, kjer ni prepiha pustimo, da vzhaja nekaj ur (pustila sem 4 ure).
- Olje za cvrtje (arašidovo ali sončnično) segrejemo do temperature 170 stopinj Celzija. Če nimamo termometra, je to takrat, ko se po robu ponve pričnejo delati črtice.
- Še bolje pa je, če preverimo z lesenim nabodalom. Ko konico lesenega nabodalca potopimo v olje in z njim narišemo vzorec, se okrog njega v olju delajo mehurčki kot, da se cvre.
- Ko je torej olje dovolj vroče, si pomagamo z dvema daljšima žličkama (kot za ledeno kavo) in nad oljem oblikujemo kroglice, ki jih polagamo v olje.
- Miške obrnemo, ko vidimo, da so spodaj lepo zlato rjave barve. Nato jo še na ne ocvrti strani cvremo še kakšno minutko, oziroma, da postane enake barve tisti že ocvrti.
- Miške odstavljamo na papirnato brisačko, da popivna odvečno olje in jih še mlačne posujemo s sladkorjem v prahu.
Nonine štraube ali krhki flancati
Za približno 30 štraub potrebujemo:
500 g mehke bele moke, 3 jajca, 40 g sladkorja, 20 g svinjske masti, 1 kozarček šnopsa ali belega vina, ščepec soli
In še: sladkor v prahu za posip, arašidovo olje (arašidovo jim da poseben okus, lahko je pa tudi sončnično) za cvrtje
- Pripravimo delovno površino na kateri bomo mesili.
- Moko presejemo na delovno površino.
- Dodamo sladkor, mast, belo vino in jajca.
- Vse dobro pregnetemo z dlanmi.
- Ko je masa dovolj elastična in homogena, brez grudic, testo razvaljamo na pomokani delovni površini.
- Debelina razvaljanega testa naj bo 2 mm.
- Testo razrežemo na pravokotnike.
- Vsak pravokotnik pa po sredini dolžine še zarežemo, vendar ne do robov. Po želji jih lahko obrnemo skozi zarezo, da dobijo bolj zanimivo obliko. (kot moje na fotografiji).
- Olje segrejemo v dovolj veliki in visoki ponvi.
- Ko je dovolj vroče, polagamo štraube v olje in počakamo, da se spodnja stran lepo zlato rumeno ocvre. Takrat jo obrnemo in počakamo, da je še ta stran enake barve.
- S penovko previdno pobiramo ocvrte štraube iz olja in jih polagamo na krožnik, ki smo ga predhodno obložili s papirnato brisačko, ki bo posrkala odvečno olje.
- Mlačne štraube posipamo s sladkorjem v prahu.
Prijetno sladkanje!
Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si
