Na današnji dan: Referendum za osamosvojitev

V slovenski skupščini so 22. novembra 1990 sprejeli sklep o razpisu referenduma za osamosvojitev Slovenije, ki so ga izvedli 23. decembra leta 1990. Največja razhajanja med Demosom in opozicijo so bila glede kvoruma oziroma glede tega, kolikšna večina volivcev mora pozitivno odgovoriti na plebiscitarno vprašanje. Opozicijske stranke so zagovarjale stališče, da bi bila za pozitiven izid plebiscita potrebna dvotretjinska udeležba vseh volilnih upravičencev oziroma da mora ZA osamosvojitev glasovati večina vseh vpisanih volilnih upravičencev. Demos je, nasprotno, zagovarjal stališče, da bi za pozitiven izid zadoščalo, če bi ZA glasovala večina volivcev, ki bi se udeležila plebiscita, mnenje opozicije pa so razumeli kot zavlačevanje oziroma oviranje plebiscita. Številni poslanci takratne vladajoče koalicije so izražali prepričanje, da opozicija s plebiscitom ne misli resno, opozicija pa je Demosu odgovarjala, da ne zaupa slovenskim volivcem in ≫lastnemu narodu≪ ter da ni prepričan o svojem ≫projektu≪. Nekateri koalicijski poslanci so stališče, da bo plebiscitarna odločitev pozitivna, če se bo zanjo izrekla več kot polovica vseh volilnih upravičencev (takšno je bilo stališče opozicijskih strank), označili za nedemokratično, za diktat manjšine nad večino.

Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sprejeta različica, ki jo je zagovarjala opozicija, namreč da bo plebiscit uspešen, če bo ZA glasovala večina vseh volilnih upravičencev, kar so nekateri smatrali za diktaturo manjšine nad večino.

Na pobudo Demosovega predsednika Jožeta Pučnika so predsedniki vseh parlamentarnih strank 19. novembra 1990 dosegli soglasje glede najpomembnejših vprašanj za izvedbo plebiscita, to je glede datuma in plebiscitarnega vprašanja.

Mnenje opozicije so razumeli kot zavlačevanje oziroma oviranje plebiscita.

Fotografija: dr. Jože Pučnik

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več