Jožko Premrn, kandidat za ajdovskega župana: “Odločitev za kandidaturo je v meni zorela zadnji dve leti, ker obstoječa politična oblast vedno bolj tepta in zavrača demokratična načela”

Kako ste se odločili za kandidaturo? Se lahko na kratko predstavite?

V Ajdovščini živim že 30 let, drugače pa izhajam iz Orehovice pri Podnanosu, zaposlen sem na Telekomu Slovenije, kot samostojni strokovni sodelavec v nabavi.

Odločitev za kandidaturo je v meni zorela zadnji dve leti, ko sem kot občinski svetnik spoznaval, da obstoječa politična oblast vedno bolj tepta in zavrača demokratična načela, postaja oblastna in gluha za sodelovanje in transparentno delo za skupno dobro.

Katero področje je za vas v Ajdovščini prioriteta in bi ga kot prvega začeli reševati v občini Ajdovščina?

Najprej bo potrebo pregledati stanje občinskih financ ter finančno projekcijo za naprej, ker je še dve leti nazaj bila likvidnost občine ogrožena, saj si je morala sposoditi denar od svojih javnih zavodov. Prioritetno bo potrebno reševati novo problematiko prometa v mestu, kot tudi zagotoviti dodatne prostore in prosta mesta v vrtcih. Pospešit bo potrebo izgradnjo kanalizacij po vaseh, pripeljati pitno vodo do vseh gospodinjstev ter izboljšati cestne povezave do oddaljenih vasi.

Po izobrazbi ste univ. dipl. teh. prometa. V Ajdovščini je bilo v zadnjem času postavljenih kar nekaj krožišč, ki zagotavljajo boljšo in hitrejšo pretočnost, pa je med 15. in 17. uro v samem središču mesta popoln kaos in se promet premika po polžje. Občani vidimo rešitev v krožišču na obvoznici, kjer prihajajo vozila iz avtoceste in obratno iz Ajdovščine na avtocesto. Kakšno je vaše mnenje?

Krožna križišča so dobra rešitev napram navadnim križiščem, saj imajo poleg večje pretočnosti tudi manj konfliktnih točk, kar posledično pomeni tudi večjo varnost za vse udeležence v cestnem prometu. Krožna križišča izgubijo svojo prednost v prometnih konicah, ko se promet upočasni – ustavi, zato tudi krožišče na obvoznici ne bi rešilo zastojev, pri izvozu iz avtoceste. Po mojem mnenju bi bila najugodnejša rešitev izgradnja novega izvoza iz avtoceste v nadaljevanju obrtne cone Mirce. V vmesnem času, pa bi lahko pred Vipavo in Selom postavili prometno signalizacijo, ki bi voznike na avtocestnem portalu obveščala, o časovnem zastoju na izvozu za Ajdovščino, da bi vozniki avtocesto lahko zapustili prej.

Še eno vprašanje o prometu. Skozi Ajdovščino je urejena kolesarska steza ob obeh straneh cestišča. Pa vendar ima ta kolesarska steza vsaj eno nevarno »napako« in to je most čez reko Hubelj. Tam se cestišče že samo po sebi zoži, tudi oba pločnika sta ozka in potem so tu še kolesarji, ki se ob zaključku kolesarske steze vključujejo na cestišče oziroma švigajo po pločniku med pešci. Oboje je zelo nevarno. Kako bi vi rešili ta problem?

Hubeljski most postaja kritična točka z vidika varnosti in pretočnosti vseh udeležencev v  prometu skozi mesto. Kljub omejenem prostoru je tu rešitev problema v razširitvi mostu in izgradnje krožišča, ki bi poleg glavne prometnice skozi mesto, omogočal promet tudi na vse izvozne poti, ki so v bližini mostu in čimbolj varno pot kolesarjem.

Turizem je ena od ključnih razvojnih priložnosti za Ajdovščino in njeno podeželje. Kako boste poskrbeli za razvoj tega področja v samem mestu in tudi na podeželju?

Turistom, ki pridejo v občino, je potrebno ponuditi različne turistične produkte z vodenjem ali brez, ob tem pa zagotoviti dovolj velike prenočitvene kapacitete, izposojo koles za obiske podeželja ter ustrezno kulinarično ponudbo. Turistom je potrebno ponuditi tudi ugodnosti, npr. če ostanejo več kot 3 dni, zastonj izposoja gorskega kolesa, bon za let s padalom, bon za restavracijo.

Po izgradnji bi v turistično ponudbo vključil tudi občinsko transverzalo. Prav tako je potrebno delati na projektu izgradnje atraktivne povezave Stara baba in Kovk, morda bi lahko uporabili staro traso vodovoda na Goro.

V občini Ajdovščina je veliko število manjših kmetij. Kakšna je vaša vizija razvoja kmetijstva v občini? Kmetijstvo se ubada z mnogimi težavami. Namakanje pa je najpomembnejše. Kakšno rešitev ponujate vi?

Za razvoj in ohranjanje kmetijstva bo potrebno kot prvo povečati delež sredstev iz občinskega proračuna in poiskati sredstva v evropskih strukturnih skladih. Podpreti bo potrebno razvoj vseh panog kmetijske pridelave in povečanje predelave vseh vrst kmetijskih pridelkov, primernih za naše okolje. Oblikovati bo potrebno enotno blagovno znamko in nuditi pomoč pri trženju kmetijskih pridelkov. Organizirati bo potrebno tržne povezave, da bodo produkti čim lažje dosegljivi tako individualnim kupcem kot javnim zavodom. Občina mora stimulativno sodelovati pri reševanju problematike na področju umeščanja in razvoja kmetijstva na podeželju. Znane so težave z novo priseljenimi na podeželje in obstoječimi kmetijami v središčih vasi, ki pa si želijo umika iz središča in imajo težave s primernimi lokacijami za novogradnjo. Tu bi morala občina omogočiti kmetom nadomestno gradnjo izven vasi.

Marsikateri kmet ima težave z divjadjo, celo z volkovi in medvedi. Kako bi se s to tematiko spopadli vi?

Divjadi, ki jo je vse več, je potrebno čimbolj otežit dostop do obdelovalnih površin in pašnih živali. Tu lahko največ naredi država, v manjši meri pa lovske družine in sama občina. Občina bi lahko tu aktivno sodelovala z organiziranjem predavanj kako zaščititi območje pred divjadjo ter pomagala pri hitrejšem reševanju škodnih primerov.

Kako bi povezali dopolnilne dejavnosti na kmetijah, predvsem dejavnost kmečkega turizma?

V našo dolino je potrebno čimprej pripeljati dobre prakse kmečkega turizma, ki bodo življenju na kmetiji dale nov zagon in dobro perspektivo za mlade družine, da ostanejo na podeželju in kmetujejo naprej. Posameznim kmetom, ki imajo pogoje in interes za vlaganje v turistično ponudbo, je potrebno strokovno in finančno pomagati.

Bi po vaše bilo smiselno razmišljati o kmetijski zadrugi, ki bi učinkoviteje tržila kmetijske pridelke?

Z razvojem kmetijstva v Vipavski dolini se bo večal tudi interes po bolj organiziranem kmetovanju in trženju kmetijskih pridelkov in proizvodov. Tu se od občine pričakuje aktivna vloga in pomoč, pri ustvarjanju pogojev, za ustanovitev kmetijske zadruge, ki bo s svojim delovanjem kmetom zagotavljala stabilno poslovanje in socialno varnost. 

Občina Ajdovščina se v zadnjih letih gospodarsko zelo razvija, kar pomeni, da je veliko tudi priseljevanja, stanovanjska problematika je zato še večja. V kolikor boste zasedli župansko mesto morda že razmišljate o gradnji stanovanj tudi na podeželju.

Stanovanjska izgradnja je po večletnem zatišju v zadnjih dveh letih, predvsem v mestu Ajdovščini  v porastu. V nadaljevanju je potrebno stanovanjsko problematiko, reševati tudi z večjim poseljevanjem po vaseh, s prenovo starih hiš oz. z rušitvijo in izgradnjo novih hiš. Predvsem pa je potrebno domačinom na vaseh z zagotavljanjem komunalno opremljenih zazidalnih parcel omogočati, da ostajajo na vasi. Reševanje stanovanjske problematika za mlade bo ena od mojih prvih nalog, ki jo bom vzel v roke, po nastopu funkcije.

Nekaj fotografij iz njegovega družinskega albuma

Jožko Premrn kot otrok pred domačo hišo v Orehovici

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več