Slovenski parlament je 11. novembra 1992 sprejel zakon o lastninjenju družbenih podjetij. Zakon je bil nato dopolnjen 4. februarja in 10. junija 1993.
Pred sprejemom zakonodaje je obstajalo več konceptov privatizacije, ki so jih zagovarjali razni ekonomisti in tudi stranke. V politično obravnavo je najprej prišel koncept privatizacije, ki ga je pripravil tedanji podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger, takrat član socialdemokratske stranke, po katerem bi s postopno dokapitalizacijo (enostavno povedano) postali direktorji lastniki podjetij. Tedanji predsednik vlade Lojze Peterle je zagovarjal koncept ameriškega ekonomista Jeffry Sachsa preko razdeljevanja certifikatov državljanom in državnim skladom. Dr. Mencinger je ob tem odstopil s funkcije podpredsednika vlade.
Sprejeta je bila neke vrste kompromisna varianta med obema modeloma. Spore okrog privatizacijskega modela in zavlačevanje s sprejemom zakonodaje so izkoristili vodilni komunisti v podjetjih. Prišlo je do velikega odliva kapitala, znanja in že vpeljanih poslov iz družbenih podjetij v njihova privatna podjetja. Ta podjetja so prevzemala proizvodnjo podjetij v lastninjenju, ki so zaradi tega zelo izgubila na vrednosti. Tako podcenjena podjetja so nekateri vodilni kasneje kupovali. Prišlo je do začetka ropanja družbene lastnine, ki je materialno omogočila prisvajanje oblasti naslednikom starih komunističnih sil.
Fotografija: Lojze Peterle/Tino Mamić
