Diplomirani ekonomist Goran Kodelja (59) je pred štirimi leti povlekel potezo, ki je v Sloveniji nadvse redka. Zapustil je ugledno direktorsko mesto v gospodarstvu in se podal v politiko v rodni Vipavi. V štirih letih je moral ogromno energije porabiti za preobsežno birokracijo, ki se še naprej krepi. Poglejmo, zakaj se je odločil ponovno kandidirati.
Izteka se vaš prvi mandat. Ste zadovoljni z doseženim?
Večino od 20 temeljnih projektov, ki sem jih napovedal v volilnem programu, smo uresničili, nekateri pa še potekajo in bodo končani v prihodnjem letu. Program je bil ambiciozno postavljen, še posebno zato, ker je kar nekaj projektov temeljilo na predhodni pridobitvi sredstev iz evropskih in državnih skladov. Vesel sem, da smo ta sredstva pridobili in projekte uspešno realizirali. Reorganizirali smo tudi delo občinske uprave in poskrbeli za njeno večjo učinkovitost delovanja.
Na kaj ste najbolj ponosni?
V štirih letih smo izpeljali več kot 80 večjih in manjših infrastrukturnih projektov. Obnavljali smo ceste, zgradbe, vodovod, parkovne in športne površine, gradili kanalizacijo, parkirišča, pločnike in otroška igrišča, postavljali novo javno razsvetljavo … Veselil sem se vsakega projekta, ki smo ga uspešno zaključili, saj vsak izmed njih povečuje kakovost bivanja naših občanov. Če bi se moral odločiti za le enega, bi izpostavil obnovo izvirov in brežin struge Vipave. Gre za projekt, ki je vreden tri milijone evrov in ki ga skoraj v celoti financiramo iz državnih sredstev. Poleg zagotavljanja večje poplavne varnosti, kar je njegov temeljni namen, ta projekt vzpostavlja pogoje za še večji razcvet turizma v naši občini. Skupaj s prenovljenim Glavnim trgom in povsem novim gostinskim objektom v Podskali bodo izviri Vipave namreč postali ena najatraktivnejših lokacij v celotni Vipavski dolini.
Ste zadovoljni z obsegom financiranja, ki ste ga za občino pridobili iz skladov Evropske unije?
Zelo zadovoljen. Dodatno k omenjenim trem milijonom evrov za protipoplavne ukrepe na izvirih reke Vipave imamo z Direkcijo za vode sklenjen dogovor o izvedbi protipoplavnih ukrepov tudi na hudourniku Bela v vrednosti več kot dveh milijonov evrov, z Ministrstvom za izobraževanje pa pogodbo o sofinanciranju širitve vrtca v vrednosti nekoliko manj kot 700.000 evrov. Ministrstvo za infrastrukturo je sofinanciralo prenovo ceste skozi Vipavo v vrednosti več kot pol milijona evrov in gradnjo pločnika v Podnanosu v vrednosti 200.000 evrov, Ministrstvo za obrambo pa prenovo športnega parka ob vojašnici v vrednosti več kot 100.000 evrov. Bilo je še nekaj manjših sofinanciranj, izpostavil pa bi tudi donaciji dveh zasebnih podjetij v skupni vrednosti več kot 40.000 evrov, ki smo ju namenili za gradnjo otroških igrišč.
Vipava je bila nekoč trg, poln vojaštva. Danes je polna dijakov in študentov. Lani se je novogoriški pridružila še enota koprske univerze. Zakaj?
To se mi zdi zelo pomemben dosežek, saj prihod še ene Univerze v Vipavo odpira dodatne možnosti za njen razvoj. Sicer pa nam je uspelo predstavnike Univerze na Primorskem v zelo kratkem času prepričati, da smo v Vipavi vredni zaupanja. Zato je lani v stari vipavski šoli začela delovati dislocirana enota Fakultete za vede o zdravju, ki je iz Nove Gorice v Vipavo preselila študijski program Zdravstvena nega. V treh letnikih obiskuje predavanja 150 študentov in po prvem letu so na fakulteti zelo zadovoljni s pogoji dela. Prepričani smo, da obstajajo realne možnosti, da fakulteta v prihodnje v Vipavo preseli še kakšen študijski program.
Opozicija vam očitajo, da občino vodite preveč menedžersko, da ste premalo ljudski, da premalo prisluhnete željam posameznikov …
Nikoli niso vsi zadovoljni, to je normalno. Sicer pa te očitke poznam. Če menedžersko vodenje pomeni to, da se trudim sistematično in organizirano pristopati k delu in da želim s skromnim proračunom, ki ga imamo na voljo, doseči maksimalne učinke, potem je moje vodenje najbrž res menedžersko. Glede ljudskosti pa lahko rečem samo to: pripravljen sem prisluhniti vsakemu občanu, ki ima take ali drugačne probleme, zato so vrata moje pisarne vsem vedno odprta. Res pa je, da ni v moji naravi, da bi vse povprek delil obljube samo zato, da bi ugajal. Če nečesa ne morem obljubiti, ker so pričakovanja nerealna, ali pa zato, ker odločitev ni v moji pristojnosti, pač ne obljubim. Poleg tega pa se kot župan poskušam pri obravnavi pobud in predlogov občanov tudi ves čas držati načela, da mora, kar velja za enega, veljati tudi za drugega.
Opozicijski svetniki pravijo, da po nepotrebnem zapravljate denar za odvetnike?
Z namenom, da zaščitimo interes Občine in posledično davkoplačevalcev, smo se odločili za tri tožbe, in to šele po tem, ko dogovorov s toženimi strankami ni bilo mogoče doseči.
Prva tožba se je nanašala na uveljavljanje ničnosti prodajne pogodbe za stavbo nekdanjega hotela Adria na Glavnem trgu v Vipavi. Prejšnji župan se je namreč samo dva tedna pred lokalnimi volitvami leta 2018 odločil, da Občina ne bo uveljavljala predkupne pravice na tej stavbi. Ker postopek neuveljavljanja predkupne pravice po našem mnenju ni bil izpeljan skladno z zakonom, smo se odločili za tožbo in bili žal neuspešni.
V drugi tožbi poskušamo razveljaviti najemno pogodbo med Občino in Univerzo v Novi Gorici za Lanthierijev dvorec v Vipavi. Za prenovo tega dvorca je Občina namenila 3 milijone evrov iz občinskega proračuna, dodatnih 5 milijonov pa iz skladov EU, potem pa ga v letu 2015 za 85 let oddala Univerzi v najem za samo 2.000 evrov najemnine na leto. V tej tožbi dokazujemo, da ne obstaja nikakršna zakonska podlaga, ki bi Občini omogočala oz. dovoljevala sklenitev najemnega razmerja za daljše obdobje od petih let. Ravno nasprotno. Zakon to izrecno prepoveduje.
V tretji zadevi gre za spor v zvezi z interpretacijo določil koncesijske pogodbe za rekonstrukcijo in vzdrževanje javne razsvetljave, ki jo je Občina v letu 2013 sklenila z zasebnim podjetjem Skapin. Interna revizija te za 15 let sklenjene pogodbe, ki smo jo opravili po mojem nastopu županske funkcije, je pokazala, da koncesionar obračunava koncesnino za bistveno večje število svetilk javne razsvetljave, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo in po formuli za izračun koncesnine, ki v pogodbi nima nikakršne osnove. Posledično je Občina zasebnemu podjetju vsak mesec za koncesnino plačevala precej več denarja, kot bi ga morala in smela glede na določbe v pogodbi.
In pri takih za Občino povsem nesprejemljivih pravnih poslih, ki so bili sklenjeni v preteklosti, nekatere občinske svetnike, namesto da bi me podprli v prizadevanju, da zadeve razčistimo, skrbi edino to, koliko bo Občina porabila za odvetniške stroške. Lahko samo rečem, da si ne bi nikoli odpustil, če v teh primerih kot župan interesov Občine ne bi poskusil zaščititi z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi.
Zakaj pa še vedno ni uporabnega dovoljenja za Lanthierijev park?
To pa je prav posebna, absurdna zgodba. Projekt za prenovo Lanthierijevega parka smo pripravili skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pridobili smo gradbeno dovoljenje in vsa dela izvedli skladno s projektom. Ko smo zaprosili za izdajo uporabnega dovoljenja, se je v zadevo vključil gradbeni inšpektor in izdal sklep, da moramo iz parka odstraniti mostiček ob fontani in vse klopi, ker da predstavljajo ovire za invalide. Zahteva je po našem mnenju nezakonita, saj so klopi in mostiček narejeni povsem skladno z dokumentacijo, na podlagi katere smo pridobili gradbeno dovoljenje, v takem primeru pa sploh ne morejo biti predmet inšpekcijskega postopka. Zato pričakujemo, da bomo uporabno dovoljenje pridobili kmalu.
Velika težava slvoenskih občin je zadolževanje. Koliko je zadolžena Vipava?
Občina Vipava se uvršča med manj zadolžene občine v Sloveniji. Ob začetku mandata je zadolženost znašala 1,3 milijona evrov, v zadnjih štirih letih pa smo dolg za polovico zmanjšali, tako da konec oktobra letos znaša 660.000 evrov. Prav zaradi zelo majhne zadolženosti smo marca, v zadnjem mesecu, ko je bilo še mogoče kredit najeti s fiksno obrestno mero, z banko podpisali kreditno pogodbo za dva milijona evrov. Obrestna mera za kredit, ki ga bomo začeli črpati konec leta in namenili za načrtovane infrastrukturne projekte, bomo odplačevali 10 let, s fiksno obrestno mero, ki znaša 0,59 odstotka. Tako ugodnega kredita se še kar nekaj časa ne bo dalo več najeti.
Trideset let ste delali v zasebnem sektorju, zadnja štiri leta pa v javnem. Kako bi sicer primerjali način dela v enem in drugem?
Razlike so velike, predvsem v dolžini postopkov in kupih papirja, ki so potrebni, preden neki projekt pripelješ do realizacije. Sam sem do birokratskih postopkov v javnem sektorju precej kritičen, ampak zdaj sem se že navadil … Bojim se samo, da kljub splošnemu mnenju v družbi, da je treba državo debirokratizirati, stvari, povezane s tem, ne gredo na bolje, ampak na slabše.
Z uvedbo pokrajin, če se bo to zgodilo, se na področju delovanja občin obeta kar nekaj sprememb. Kako gledate na predloge za uvedbo pokrajin?
Na načelni ravni je to sicer v redu, ker bi se del odločevalskih pristojnosti države prenesel na lokalno raven, mislim pa, da projekt v Sloveniji ne bi uspel. Slovenija je majhna država s predimenzionirano javno upravo in če bi zdaj med državo in 212 občinami uvedli še dodatno raven odločanja, bi s tem število javnih uslužbencev samo narastlo. Posledično pa bi se ob nespremenjenem obsegu proračunskih sredstev za lokalno samoupravo v občinske proračune nateklo manj denarja kot zdaj. To, kar v Sloveniji potrebujemo, sta debirokratizacija javne uprave in poenostavitev postopkov na vseh področjih, ne pa uvajanje dodatne ravni odločanja.
S kakšnim programom boste nastopili na volitvah?
Program je ambiciozen, vendar realen. Nadaljevali bomo gradnjo kanalizacijskih sistemov, obnovo vodovoda, izvajanje protipoplavnih ukrepov in pripravo projekta gradnje namakalnega sistema. Komunalno bomo urejali občinska zemljišča za novo stanovanjsko gradnjo, vlagali bomo v nove kolesarske poti in posodobili nekatere športne površine, celostno podobo preurejenega središča Vipave pa bomo zaokrožili z gradnjo kulturne dvorane z garažno etažo v pritličju.
Na volitvah kot pred štirimi leti kandidirate s svojo listo. Zakaj?
Na naši listi smo zbrani posamezniki, ki podobno razmišljamo glede nadaljnjega razvoja naše občine. Če želimo izkoristiti potencial, ki ga občina ima, moramo biti poenoteni glede strateških razvojnih ciljev in strategije za dosego teh ciljev. Le tako lahko posamezne projekte pravilno umestimo na prednostni seznam. Vesel sem, da mi je uspelo k sodelovanju privabiti sposobne in kompetentne posameznike, s katerimi lahko na volitvah dosežemo odličen rezultat in so zagotovilo, da bomo v volilnem programu dane obljube tudi izpolnili.
