Spremljamo politiko v Italiji, Evropi, svetu in Sloveniji. Včasih pozabljamo, da nam je internet res prinesel povezanost in je iz našega sveta naredil vas ter nam prinesel tudi drugačen zgodovinski spomin, kot smo ga bili doslej vajeni. Vse, kar se namreč objavi in zapiše na internetu, tam ostane za vedno in tega se zavedajo še kako politiki, ki bi seveda najraje videli, da bi se določene stvari zbrisale, pozabile ujeti, kot so, v trenutek. Italijanska premierka Giorgia Meloni danes govori popolnoma drugače, kot je govorila še pred nekaj meseci, in njeni politični nasprotniki to stalno izpostavljajo, pri tem pa “pozabljajo”, da se zdaj vede državniško, resno, suvereno: tudi prvo neformalno srečanje s francoskim kolegom Macronom je minilo brez večjih težav. Zdaj že nekdanji italijanski premier Mario Draghi je Melonijevi pustil dobro zapuščino, tik pred odhodom je s trdim pogajanjem, predvsem z nemškim kolegom Scholzom dosegel, da naj bi Evropska unija le poskušala postaviti t. i. kapico ceni plina. Cena plina je na svetovnih trgih takoj padla, kdaj se bo to poznalo na naših položnicah, glej ga zlomka!, v Italiji “ne ve še” nihče. Ceno plina znajo zvišati takoj, znižati pa je “ne znajo”.
V Sloveniji sta se po nedeljskih predsedniških volitvah v drugi krog prebila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, ki je premagala kandidata gibanja Svoboda in Socialnih demokratov Brgleza. Med sicer zares nespodobnim in navijaškim povolilnim programom na slovenski televiziji smo lahko v nedeljo zvečer videli, kako so na t. i. slovenski levici bili vsi srečni in veseli, kako je za vse kar čez noč Musarjeva postala njihova kandidatka in tako dalje. Načrt je jasen in napoveduje grdo tritedensko medijsko gonjo proti Logarju, z vsemi sredstvi, po načrtu: “Če že njemu ne moremo ničesar najti, mu bomo pa vse Janševe napake naprtili!” In zato smo ponovno slišali grožnje s “strahovlado, temnimi časi, janšizmi” in podobnim. Tega besednjaka ne rabimo več, zares ne! In si ga tudi slovenske volivke in volivci ne zaslužijo!
