PREDSEDNIŠKE VOLITVE: Analiza volitev na 20 straneh
“Volitve so kot nogometna tekma. Ne zmaga vedno najboljši. A vse, kar šteje, je samo zmaga. Prav dolgočasni so že politiki, ki po volilnem porazu navdušeno razlagajo, kako so dosegli nemogoče in da so zadovoljni z rezultatom,” je v uvodniku zapisal urednik Tino Mamić.
V številkah, grafih, na zemljevidih ter seveda v besedah – nova Domovina prinaša podrobne rezultate predsedniških volitev ter njihovo analizo. Na 20 straneh boste lahko poleg vsebin, ki ste jih lahko že prebrali na spletu, prebrali ekskluzivni komentar Tina Mamića Tretjina stoletja, štirje predsedniki, mnoge zanimivosti o zgodovini predsedniških volitev v Sloveniji:
“Mnoge zanimivosti, tudi bizarnosti, so se zgodile od aprila 1990, ko so bile prve svobodne predsedniške volitve. Veliko zmede so povzročali kandidati, ki se niso hoteli identificirati s politično stranko, katere člani so dotlej bili. Prvi predsednik, in dolga leta prvi človek partije, Milan Kučan, je tako ob izvolitvi zamrznil svojo izkaznico. Kaj se je z rdečo knjižico zgodilo, se ne ve, Kučan je le pojasnil, da stranka, v kateri je bil, ZKS, danes ne obstaja več.”
Podrobni rezultati volitev na 10 straneh – samo v tiskani Domovini – izgledajo takole:
Dvodelni intervju Petra Meršeta in Roka Čakša s predsednikom Borutom Pahorjem ste lahko prebrali že na spletu, a na papirju se bere drugače. Tudi nekoliko krajši je. “Ker se od politike poslavljam z nekim zadoščenjem, mi je lažje, kot če bi se poslavljal z grenkim priokusom. – Ko govorimo o temeljnem vprašanju te kampanje, se sprašujem, ali so kandidati sploh uspeli povedati, zakaj bi želeli postati predsednik. – Nisem si mislil, da bom ob koncu drugega mandata toliko naredil zlasti za mednarodne in medsosedske odnose. – Janez Janša se je v času kovidne krize o vseh stvareh skušal posvetovati in upoštevati različna mnenja, ni bilo nobene uzurpacije oblasti.”
Ponovno smo pogledali čez našo zahodno mejo. Članek Melonijeva obrzdala Salvinija ter odrezala Berlusconija. Jurij Paljk: Melonijeva dala vedeti, da je ne more kupiti je bil že objavljen tudi na spletu – samo za naročnike. Zgodovinar Renato Podbersič ml. pa v rubriki Zgodovina učiteljica piše o stoletnici pohoda na Rim:
“Poleti 1922 so bili fašisti z okrog 300.000 pripadniki najštevilčnejše gibanje v Italiji. Med drugim so nasilno razgnali generalno stavko, ki so jo aktivno podpirali italijanski socialisti. Mussolini in somišljeniki so pristaše začeli navduševati za pohod na Rim, pravzaprav za državni udar, s katerim so si želeli prisvojiti oblast, kajti zaradi maloštevilnosti niso mogli računati na zmago na volitvah.”
Odmevni intervju, ki ga je za portal Iskreni z Janezom Medenom naredila Eva Markovič, objavljamo tudi v tedniku Domovina: »Vrgli so me iz bogoslovja, a imam še vedno rad Cerkev.«
V humorni rubriki Tazadnja pa boste lahko prebrali o Slovencu, ki je odkril dva nova evropska otoka.
Vse to in še več v 69. številki Domovine, ki izide danes, 27. oktobra.
Celoletna naročnina stane 129 € (v trafiki 148,80 €). V prosti prodaji je cena ene številke 3,10 €.
Jesenska akcijska cena celoletne digitalne naročnine: 99 € 69,30 €.
Ne pozabite: Domovina je edini tiskani medij v državi, ki mu naklada nenehno raste.
