Nekatera imena ulic nas spominjajo na dogodke in ljudi povezane z našim krajem.
V Ajdovščini imamo tri ulice s samo po štirimi hišnimi številkami. Med njimi je ulica 24. septembra. Ime je dobila po dogodku iz druge svetovne vojne. 24. septembra 1943 so Nemci izvršili letalski napad na Ajdovščino in Šturje. Ta žalostni dogodek osebno doživeto opisuje ajdovski rojak Ljubo Marc v svoji knjigi Črepinje. Ivan Albreht je v knjigi Mozaik krščanstva ob mrzli reki navedel podatek, da je bilo 10 mrtvih.
Mama mi je pripovedovala, da sta dve bombi, ki sta padli blizu naše hiše na Šturskem placu, danes Cankarjevem trgu, ranili dva domačina – eno žensko in moškega, ubili pa sta enega konja in podrli eno drevo na placu.
Komentarji bralcev
Ob objavi na Facebooku so bralci marsikaj dopisali.
Rasti J. Fakuč: “… in hotel Planika na desni, seveda Prešernova je bila za nas kot trgovski center takrat. Trafika, urar, trgovina, pa Alpina s čevlji, na koncu pa še lekarna in seveda hotel Planika. Na začetku na desni strani je bila mlekarna, kjer so prodajali mleko in prve jogurte. Pa brivec Frančko Kete, taksist Zavadlav in profesorja zgodovine Bizjak in Bogataj sta stanovala na tej ulici, še kaj sem verjetno pozabil.”
Vlasta Ferjančič: “Andrej, prvič slišim za ime te ulice, čeprav grem tu vsaj 1x na teden. Iz mladosti se spominjam, da smo pri Grumu kupovali pašareto, včasih tudi sifon. V spominu imam tudi jaz staro Prešernovo in trgovine.”
Marjetka Bogataj: “Ali veste, da je to edina kapelica, v Ajdovščini, ki jo oblast ni podrla. Je zasebna lastnina Lokar Mitota, ki je imetje podedoval kot edini naslednik po Lokarjevih, Mariji Hmelakovi iz Lokavca. Po pripovedovanju njihove dolgoletne služkinje Jože Lulik z Gradišča je bil tu postavljen najprej križ. Namen postavitve ni javen.”
Lojzka Furlan: “Marjetka Bogataj, mogoče veste koliko kapelic so podrli v Ajdovščini, ker je res zanimivo, da ni nobene…”
Magda Sever: “Lojzka Furlan, ja edino tista v Putrhih je še….Mislim, da mora biti zelo stara.”
Marjetka Bogataj: “Prvo so podrli kar naenkrat čez noč in vse počistili ob stari občini. Še večja od srca Jezusovega je bila kip Marije, tu za kapelico oziroma ob je bilo župnišče. Ograjeno je bilo vse skoraj do Lokavščka oziroma tistih starih hiš. Nasajeno je bilo sadno drevje in iz šole smo gledali duhovnika Bratina, ki je bral brevir celo uro po sadovnjaku. Tista pri Putrhih je bila pozneje. Takoj čez most pri dr. Dietzu, ta je bila že Šturska, toda blizu. Na sredini Dolenjskega mostu. Na polju, ki so jo nepoznani ohranjali spotoma ko je bila uničena. Na trgu pri mestni javni pipi je bilo obeležje.”
Lojzka Furlan: “Marjetka Bogataj, hvala, sem opazila da je na primer v Vrhpolju z okolico okoli deset lepih kapelic…”
Vlasta Ferjančič: “Marjetka Bogataj, pripenjam staro fotografijo, kjer je vidna kapelica na začetku današnje Štrancarjeve, ki so jo podrli.”
Vlasta Ferjančič: “Marjetka Bogataj, in kapelica na Prešernovi, o kateri pišeš.”
Sandi Curk: “Všeč mi je kako ena fotografija prinese kup nepoznanih podatkov. To bi se moralo na Facebooku večkrat pojavljat.”
