V Veliki Otavi pri Šempasu je bil 18. oktobra 1868 prvi slovenski tabor na Primorskem. Na njem se je zbralo okoli 10.000 ljudi, predvsem goriških Slovencev. Jasno so postavili zahtevo: ≫Naj se zedinimo vsi Slovenci v eno domovino s svojim edinim deželnim zborom.≪ Zahtevali so, naj se v vseh šolah poučuje v slovenskem jeziku, naj se obvezno uvede slovenščina tudi v vse javne urade in naj se v njih zaposlujejo domači uradniki. Izjema naj ne bi bili niti cerkveni in škofijski uradi.
Na dan tabora je uprava Gorice prepovedala prihod v mesto. Vojska in žandarmerija sta bili pripravljeni, dovoljena pot do Šempasa pa je bila natančno določena. Štajerski rojak Josip Vošnjak je udeležence navdušil z govorom o zedinjeni Sloveniji.
Na taboru v Šempasu je bil eden glavnih govornikov in organizatorjev pravnik in politik Karel Lavrič, ki je bil organizator čitalnic na Primorskem. Od leta 1870 je vodil prvo primorsko politično društvo Soča. Bil je deželnozborski poslanec in do smrti vodilna politična osebnost na Primorskem.
Naslovnica: Šempas, 1915/Wikipedija
