Bil je špica

poezija naslovna slika

Bil je špica, so o njem dejali,
oh, kako bi zdaj nam bil potreben,
a sprevod bil zdavnaj že pogreben
je njegov, za njim smo vsi jokali.


Kaj če vlijemo ga v bron za večno,
se najmanjši spomnil je čez leta,
da bo slava, čast vsem razodeta,
bitje bo deležno je nesrečno.


To že drugi bo pomnik po vrsti,
ki možičku združba ga postavlja,
znova zdaj od njega se poslavlja,
kot da pravkar bi se znašel v krsti.


Bil zaslužen je, tako povejmo,
po potrebi nas je informiral
prav izdatno, boj naš s tem podpiral,
torej vsaj zdaj radi ga imejmo.


Kupoval naklonjenost je stalno,
zdaj z obrestmi vračamo mu dvojno
in če treba bo, še v tretje, trojno,
da ime njegovo bo kristalno.


Znašel se bo v eminentni družbi,
končno uvrščen bo med enake,
ki prištevamo jih med junake,
redno zaposlene v tajni službi.


Ni pomembno nič, kako možicelj
pisal ta se je nekoč, v resnici,
psevdonim je rabil po pravici:
Božič Peter – kratko kodno Špicelj.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več