S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Janez Marija Vianney!

Poleg Male Terezike in dveh slovenskih kandidatov: Slomška in Grozdeta, si edini, ki mu je uspel preboj na našo družinsko »steno svetnikov«, na kateri imamo obešene naše svetniške zavetnike. Anton Martin in Alojzij sta tu zaradi »lokal patriotizma«, če smem temu tako reči, Terezika zaradi posebnih zaslug, ki jih ima za zdravje moje žene, pa tudi zaradi kolegialne dramsko-igralne naveze, ti, ljubi moj arški župnik, pa si tu, ker sem se zaljubil vate v pubertetniških letih ob prebiranju tvojega življenjepisa, knjige »Svetnik in njegov demon«.

Pa mi ni najbolj jasno čemu, saj razen vere v Boga nimava skupne točke, pa še temu Bogu, če sva čisto iskrena, služiva na zelo različen način.

Ti si bil bolj počasne sorte, kar se je še posebej kazalo v šoli, kjer si bil, kar se znanja tiče ne le med slabšimi, ampak očitno najslabši, jaz sem bil vsa leta osemletke odličnjakar. V šolo sem šel celo eno leto prej, medtem, ko si bil ti kar nekaj let starejši od svoji sošolcev.

Jaz sem od nekdaj rad nastopal in iskal pozornosti in slave, ti si se kar nekajkrat hotel umakniti z župnije potem, ko si zaradi velikega obiska vernikov in romarjev zbudil pozornost tudi pri novinarjih.

Menda si si skuhal lonec krompirja in to ti je zadostovalo vsaj za en teden, jaz sicer obožujem krompir in bi ga lahko jedel vsa dan, a kot prilogo, ne kot glavno in edino jed. Temu primeren je tudi moj zunanji izgled, medtem ko si bil ti zaradi nenehnega postenja mršav in bled.

Na prižnici si se naprezal in jecljal, medtem ko meni beseda teče kot namazana!

Jaz se, če že z življenjem tega ne morem izpričati, s pisano in govorjeno besedo trudim, da sem »s svetnikom na ti«, medtem ko si bil ti »na ti« – s hudičem. A to je treba dodatno razložiti: to nikakor ne pomeni, da si prijateljeval s hudobcem, te je pa obiskoval tako redno, in pogosto, da si mu dal ime – Grapin, kar s svojim skromnim znanjem francoščine, ki sem jo dve leti obiskoval fakultativno, lahko prevedem kot »grabežljivec, tat in ropar«.

Kot vidiš, ljubi moj Janez, sva si res precej različna in svojo simpatijo do tebe si lahko razložim le z rekom, da se nasprotja privlačijo. A zavoljo te simpatije in tvoje silne ljubezni do grešnikov, med katere kljub svetniškim intencijam nedvomno spadam, te prosim, da me privlečeš do nebes in v nebesa, kjer si bova privoščila porcijo praženega krompirja, saj se v nebesih, upam, ne postiš več.

Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor

Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več