Digitalni duh

poezija naslovna slika

Vemo, vse se digitalizira,
pospešeno, vsak dan zastareva
sproti, kar izumlja se, zgoreva,
nič razvoju danes ni ovira.


Strokovnjaki komaj še sledijo
vsemu, kar konstantno napreduje,
ni čas, da preveč se pametuje,
sicer reče ti razvoj: Adijo.


Naj povem vam o izumu kratko,
ki predstavili so ga nedavno
in začrtali mu prej pot slavno,
brez ovir, razvojno, skratka gladko.


Digitalni duh je bil izumljen,
tak, ki skoči kar sam iz mašine,
sega v neverjetne ki višine,
duh z nečimernostjo opogumljen.


Ko ga vidi strokovnjak, ga vpraša:
»Duh, stoj, kaj, presneto, ti počenjaš,
kam tako brezglavo, duh, se vzpenjaš,
saj te ven, v napačno smer zanaša!«


»Se učim še, saj sem pred nedavnim
komaj sebe samega ustvaril,
me golob mirovnik je obdáril,
da prištet k duhovom bom preslavnim.


Pravkar lekcijo sem absolviral,
kaj razvojna kapica pomeni,
zdaj lahko bom brez ovir na sceni
ves razvoj nadaljni komandiral.

Za izume vsakovrstne nove,
ki so od razvoja še močnejši,
v aplikaciji vsi najhitrejši,
pa bom klical na pomoč duhove.«

Strokovnjak ob tem se le prekriža:
»Digitalni duh, ti duh razvoja,
kapica razvojna tale tvoja
je dokaz: duhá razkroj se bliža.«

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več