Ljudje smo mojstri izgovorov. Kdo jih ne pozna: Nimam časa, Mudi se mi, Tako sem obremenjen/a, Sem v stresu, Slabo se počutim, Ne morem, Ne vem, kaj mi je, Saj bi prišla, pa ravno danes dobimo obiske, Če je sneg (sonce, pripeka, dež …) nerad/a sedem za volan, Nimam denarja, Saj bi, pa te nočem motiti, Nisem videl/a, zato nisem kupil/a, Kaj bo pa kdo rekel, če bom naredil/a to ali to, Prevroče je, Imam menstruacijo, Glava me boli, Žal, ne morem, avto je na popravilu …
Izgovorov, ki jih maček prinese na repu, je še nešteto. Iz rokava jih potegnemo, ko se nam ne da, ko nekoga ne maramo, pa se mu to ne upamo povedati v obraz … Z izgovorom na jeziku bežimo od doma, se zatekamo v bolniški stalež, ne kuhamo, ne pospravljamo. Celo seksu se z besedami, da nas boli glava, jako uspešno upiramo!
Zaradi izgovorov izpustimo iz rok marsikatero žlahtno priložnost za druženje. Če ne bi bili tako prekleto leni, ko se nam še preobleči ne ljubi, kaj šele, da bi stopili pod tuš in se malo uredili, nekateri med nami ne bi živeli tako samotno, kot živijo.
Z izgovori podimo od sebe bližnje, prijatelje, različne priložnosti, ki bi v naše življenje lahko prinesli spremembe. Ob pomoči izgovorov se raje ogradimo z visokim ”Kitajskim zidom” in se smilimo sami sebi.
Z izgovori si ”pomagamo”, da še naprej kadimo, popijemo ogromne količine alkohole, pojemo gore slaščic.
Preberite zapis v celoti tukaj.
Piše Milena Miklavčič
