Pariški mednarodni športni kongres med 16. in 24. junijem 1894 štejemo kot ustanovni olimpijski kongres, saj je bil na njem sprejet sklep o obnovitvi olimpijskih iger. O kongresu v Parizu v osrednjih slovenskih dnevnikih, Slovencu in Slovenskem narodu, ni bilo odmeva.
Ko so bile leta 1896 organizirane prve moderne olimpijske igre v Atenah, je Slovenski narod ob tej priložnosti priobčil naslednjo notico: ≫Olimpijske igre v Atenah, s katerimi se hoče obnoviti starogrške običaje, so se začele. Udeležba je bila iz grških krajev jako številna. V nedeljo je bilo na vrsti tekanje. Zmagovalec je pretekel 40 kilometrov dolgo pot v treh urah in 4 minutah.≪. Skromna notica, ki pa pove, da smo bili Slovenci seznanjeni z mednarodnim športnim dogajanjem. Slovenci smo se v mednarodno olimpijsko gibanje organizacijsko vključili v okviru Jugoslovanskega olimpijskega odbora, in sicer po prvi svetovni vojni. Do tedaj je bila v mednarodnih športnih organizacijah včlanjena le Slovenska sokolska zveza, ki se je leta 1907 včlanila v Mednarodno gimnastično zvezo.
