Kristusova pripoved je naša pripoved

Jurij Paljk urednik Novi Glas eu

Minulo nedeljo, 29. maja 2022, smo obhajali 56. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja in papež Frančišek nas je na to spomnil po molitvi angelovega češčenja, ko nas je vse opozoril na pomen poslušanja.

Znati poslušati je po mnenju svetega očeta “prva sestavina dialoga in komunikacije. Poudaril je tudi, da se moramo naučiti poslušati sogovornika in ga ne smemo prekinjati sredi pogovora: “Poslušati moramo z ušesi in s srcem in vsem voščim, da bi zrasli v sposobnosti poslušanja z ušesi in srcem.” Že v poslanici je zapisal: “Letošnjo poslanico želim posvetiti temi pripovedovanja, saj menim, da zato, da se ne bi izgubili, potrebujemo svež zrak resnice dobrih pripovedi. Pripovedi, ki gradijo in ne uničujejo. Pripovedi, ki pomagajo najti korenine in moč, da gremo skupaj naprej. V zmedi glasov in sporočil, ki nas obdajajo, potrebujemo človeško pripoved, ki govori o nas in o lepem, ki nas obdaja. Pripoved, ki bo znala z nežnostjo gledati na svet in dogodke, ki bo pripovedovala, da smo del živega tkiva; ki bo prikazala prepletanje niti, s katerimi smo povezani med seboj … Kristusova pripoved ni dediščina preteklosti, je naša pripoved, ki je vedno aktualna. Kaže nam, da si je Bog k srcu vzel človeka, naše meso, našo pripoved, celo do te mere, da je postal človek, meso in pripoved. Prav tako nam pravi, da ne obstajajo nepomembne človeške pripovedi. Po tem, ko je Bog postal pripoved, je vsaka človeška pripoved na neki način Božja pripoved.” Seveda papež ni pozabil niti vseh vernikov prositi za molitev, da bi na svetu zavladal mir, ki je “Božji dar, na katerega ves svet čaka že dolgo in je prepotreben!”

Že v nedeljo je napovedal, da bo imel v torek, zadnji dan v maju, molitev rožnega venca za mir v baziliki Santa Maria Maggiore v Rimu, prav tako pa je napovedal, da se bodo v molitvi povezali po vsem svetu z domala vsemi svetišči, ki so posvečena Materi Božji. Tako je tudi bilo, kajti Mati Božja, “kraljica miru naj posreduje pri Bogu, da bo na svetu zavladal mir!” Papež Frančišek ostaja trdno prepričan, da je vedno možno najti pot do dialoga, da je pogovor tisti, ki rešuje še tako velike zaplete, predvsem pa nenehno poziva k takojšnji prekinitvi vseh vojnih spopadov in zahteva tudi razorožitev sprtih strani. In na koncu nagovora je napovedal, da bo v soboto, 27. avgusta letos, imel v Vatikanu konzistorij za umestitev novih kardinalov, 16 jih bo elektorjev, medtem ko jih bo pet samo naslovnih, ker so častitljive starosti. Papež je z imeni novih kardinalov še enkrat potrdil, da je Cerkev živo prisotna povsod po svetu, najmlajši novi kardinal Giorgio Marengo ima 48 let, po rodu je iz Cunea, a je škof Mongolije, sicer pa so novi kardinali odraz vesoljne Cerkve. Poleg msgr. Marenga je sveti oče od italijanskih novoimenovanih kardinalov med elektorje uvrstil samo še msgr. Oscarja Cantonija, škofa iz Coma.

Kot vedno, so tudi tokrat odzivi na papeževa imenovanja novih kardinalov izzvali take in drugačne reakcije, zmerni in dobri poznavalci dogajanja v Cerkvi pa poudarjajo, da so nova imena kardinalov samo še dokaz več, kako si papež Frančišek prizadeva, da bi kardinalski zbor, ki bo v prihodnje izbral iz svojih vrst novega papeža, predvsem odraz vernikov z vsega sveta.

Novi glas eu logotip
DELITE
Ne spreglejte
Naloži več