Arhitekt Ivan Vurnik, ki se je rodil v Radovljici 1. junija 1884, je bil ob Fabianiju in Plečniku pionir in utemeljitelj moderne arhitekture na Slovenskem. Imel je osrednjo vlogo pri ustanavljanju arhitekturnega oddelka na ljubljanski univerzi. S svojim arhitekturnim in urbanističnim opusom je izoblikoval dve podobi modernizma: ekspresionistično, sprva pod ohlapno oznako ≫narodne romantike≪ ali ≫narodnega sloga≪, in funkcionalistično. Kljub nekaterim pogumnim načrtom in izvedbam v tej smeri je pripadal zmerni funkcionalistični smeri, ki mu je v oblikovanju umetnostno obrtnih nalog dopuščala posegati po dekorativnih, pozneje celo klasicističnih oblikah.
K sodelovanju na fakulteti je povabil dva takrat najuglednejša slovenska arhitekta: Fabijanija in Plečnika. Plečnik je povabilo sprejel, vendar je zaradi različnih nazorov kmalu prišlo do razcepa. Na fakulteti za arhitekturo sta zato skoraj popolnoma ločeno delovali dve šoli, vendar je uživala Plečnikova večji ugled. Vurnik je ostal predstojnik do upokojitve leta 1957, potem pa se je z občutkom, da se mu dela krivica, umaknil v domačo Radovljico.
