Na današnji dan: Manevrska struktura narodne zaščite

17. maja 1990 je bila ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite. Do nje je prišlo iz spontanega odpora proti nezakonitemu pobiranju orožja Teritorialni obrambi. Šlo je za eno najbolje organizirani in najbolj konspirativnih akcij na ozemlju Slovenije. Rezultat akcije je bila 20.000-glava oborožena formacija, ki je bila sposobna slabe tri mesece po razorožitvi slovenske TO zavarovati Slovenijo pred oboroženim presenečenjem.

Odločilnega pomena za nastanek Manevrske strukture narodne zaščite je bila aktivnost takratnega sekretarja za obrambo občine Kočevje in kasnejšega brigadirja slovenske vojske Toneta Krkoviča. Vzpostavil je organizacijo na ravni takratnih 13 pokrajin. V nekaj tednih je bila pokrita z njo vsa Slovenija. Manevrska struktura je imela nalogo, da v primeru oboroženega posega JLA zavaruje ključne objekte in s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnost za vpoklic popolnih formacij TO.

Po pokrajinah in občinah so bile sestavljene udarne skupine in jurišni odredi. Ključne enote so bile mobilizirane po načelu samo sklica, brez dodatne kurirske službe. Izdelan je bil sistem šifriranega obveščanja. Kamioni so ponoči v spremstvu pripadnikov Narodne zaščite in posebnih enot milice vozili orožje in strelivo iz Kočevske Reke in Gorenjske v občine, ki so bile brez potrebnih sredstev, da so se lahko povsod uprli napadu.

Med zasedanjem slovenske skupščine, na katerem je bila izvoljena prva demokratična slovenska vlada, so se začeli oglašati nekateri predsedniki občin in sporočali, da vojska odvaža orožje Teritorialne obrambe. Predsedstvo republike Slovenije je imelo formalno in praktično možnost, da akcijo razorožitve zaustavi, toda predsednik Kučan je omahoval in je zahteval najprej pojasnila od generala Hočevarja, kasneje pa še od predsednika predsedstva SFRJ Jovića. Med tem, ko so odlagali z odgovori, je JLA praznila skladišča TO.

Predsedstvo Republike Slovenije je šele po hudem pritisku slovenskega obrambnega ministrstva 19. maja popoldne poslalo v občine zaupno brzojavko, s katero je zaustavilo predajo orožja. V akciji se je pokazala ≫teža≪ posameznih kadrov v TO. Na izpitu so padali ljudje z zvenečimi naslovi in visokimi čini, na površje pa so prišli tisti, ki so z znanjem in osebnim pogumom nadomestili pomanjkanje orožja in pozneje opravili mnogo resnejši izpit ter ob agresiji jugoslovanske armade zadali napadalcem odločujoče udarce. Orožje so obdržale naslednje občine: Jesenice, delno Kranj, Krško, Litija, Mozirje, Murska Sobota,, Radlje ob Dravi, Radovljica, Slovenske Konice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Velenje in Žalec.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več