V zadnji Domovini je bil objavljen intervju z izjemno zanimivo osebnostjo Mario Velikonja. Gre za vnukinjo Narteja Velikonje, ameriško Slovenko, ki je preiskovala spolne zločine v času vojn med razpadanjem bivše Jugoslavije. Pravnica in strokovna sodelavka FBI je delala za mednarodno sodišče v Haagu.
Intervju je bil v senci dogodka, milijonske investicije dr. Aleša Štrancarja v Domovino, o čemer smo v tej številki ogromno pisali. Zato je bil kot tista stran B na gramofonski plošči – ko je včasih pesem enako dobra ali celo boljša pesmi na strani A, a se je zaradi hita skorajda ne opazi.
Danes zjutraj me je poklical upokojeni novinar, zvesti bralec tednika, veder kot vedno, kljub osmim križem. “Čestitam za odličen intervju. Sploh nisem vedel, kdo je to. O tem nihče v Sloveniji nič ne piše,” je povedal.
In to je res. Slovenski mediji sploh še niso “opazili” posilstev, ki se dogajajo v Ukrajini. V tujih medijih je tega že veliko, na Hrvaškem, denimo, so en osrednji dnevnik posvetili skoraj v celoti posilstvu kot vrsti orožja. O tem je govorila tudi Velikonjeva. Primerjala je posilstva že od balkanskih vojne pred prvo svetovno vojno s posilstvi med drugo vojno, vojnami na ruševinah Jugoslavije in vojno v Ukrajini. Povedala je zame šokantno novico, da je v Bosni bilo posiljenih več moških kot žensk.
Tega intervjuja zaradi novih spoznanj do konca življenja ne bom pozabil.
Intervju je objavljen v Domovini, ki je v prodajalnah še danes, na internetu pa tukajle: KLIK
