Preganjavico zdravijo psihiatri, ne volitve /twit/.
Preganjavica je znak duševne bolezni. Nekateri so po naravi bolj sumničavi, nekateri vidijo, čutijo, zaznavajo stvari, ki jih ostali okoli njih ne. Alkohol in marihuana pri taki bolezni nikakor nista v pomoč, sta pa pogosta spremljevalca.
Zadnji dve leti se pri nas veliko govori o fašizmu. Najbolj zabavni so tisti, ki skačejo kot veverice po mestnih ulicah, nosijo transparente ”ubij XX politika”, hkrati pa kričijo, da ta XX politik v državi uvaja fašizem. Človek, ki jih gleda, ne ve, bi se valjal po tleh od smeha ali od žalosti.
Da tja v tri dni, koga ozmerjamo s fašistom, ni od danes. Spominjam se časov, ko smo še zahajali v kinodvorane. Pogosto se je pred blagajno vila dolga vrsta in neštetokrat se je zgodilo, da je vstopnic zmanjkalo tik pred našim nosom.
Fant pri šestnajstih, ki ni skrival razočaranja, je začel nad ubogo blagajničarko kričati, da je to naredila nalašč, da je fašistka in diktatorica. Od nekod se je prikazal upravnik kinodvorane, ga zagrabil, prijel za ušesa in odvlekel na pločnik. Ob prvi priložnosti je mulca zatožil očetu, da je potem še v resnici boleče izkusil, kakšne posledice lahko pusti nekritično zmerjanje z izrazi, za katere revež niti vedel ni, kaj točno pomenijo.
Preberite zapis v celoti tukaj.
Piše Milena Miklavčič
