Nedeljska misel: Ustvarjen si za nebesa

Nedeljska misel - Ustvarjeni smo za nebesa

Jezus je daje prvo oznanilo pasijona in nas spomni pogojev, ki jih mora učenec upoštevati: zatajiti se, vzeti svoj križ in hoditi za njim. Približno osem dni pozneje vzame s seboj tri učence in gre na goro molit. Izročilo sicer govori o gori Tabor (590 m.), toda v Jezusovem času je vrh te gore zasedlo utrjeno mesto.

Zakaj ti trije apostoli?

Prej ali slej se vsi vprašajo: zakaj ti trije apostoli? Zakaj Jezus s seboj vzame samo Petra, Janeza in Jakoba? So bili to favoriti? Nasprotno. Jezus je namreč pravkar napovedal svoj konec in tri najbolj uporne apostole odpelje k ​​molitvi, ne k razkazovanju nečesa zanimivega. Obstajajo trije učenci, ki jim je Jezus dal celo negativen vzdevek: Simon, imenovan »trdoglavi, Peter« (papež mora biti precej trdoglav, da prenese mnoge očitke); Jakoba in Janeza, nasilna fanatika, ki sta se imenovala “Boanerges”, ali “sinova groma”. So najbolj nemirni, lahko bi rekli kar precej vročekrvni, a tudi najvplivnejši v skupini.

Ta tekst je čudovita stran »teologije v slikah«. Ker je Bog »popolnoma drug«, lahko nadaljujemo le po analogiji in poskušamo nekaj zajecljati s podobami, ki so včasih lahko zavajajoče.

Zdi se mi, kot da jih slišimo, ko gredo zamišljeno na goro in se sprašujejo: »Kam neki gremo?«, »Kaj nam hoče spet povedati? In zakaj samo mi trije?”. Stvari so bile v bistvu v redu, dokler Jezus ni začel govoriti o križu.

Videz njegovega obraza je postal drugačen. Samo Luka govori o obrazu in uporablja izraz “bleščeč”. Ta bleščeča oblačila, ki jih nosita dva moška, ​​ki se bosta na velikonočno jutro prikazala ženskam ob grobu. Tudi tukaj se pojavita dva moža: Mojzes in Elija. Kot nam je znano, njuna smrt je bila zavita v skrivnost (grob prvega nikoli niso našli, drugega pa je ognjeni voz ugrabil v nebesa). Mojzes predstavlja postavo, Elija preroke, dva tečaja, na katerih je temeljila vsa vera Božjega ljudstva.

»Učitelj, dobro nam je, da smo tukaj. Naredimo tri šotore, enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija. Peter znova izpolnjuje svojo vlogo »satana« – skušnjavca, želi, da se Jezus pokaže kot pričakovani Mesija. Ubogi Peter: ponovno mu je uspelo razbiti vzdušje, ki je bilo ustvarjeno. Res je imel posebno sposobnost govoriti ob napačnem času na napačnem mestu. Pazimo na vrstni red likov: v triptihu je vedno najpomembnejši, kdor je v središču. Za Petra je pomemben Mojzes: “Naredimo tri šotore, enega zate, enega za Mojzesa”, ta je v središču, “in enega za Elija”. Na slikah je običajno Jezus na sedini. Zato je za Petra Mesija tisti, ki drži postavo. Z Jezusom smo vstopili v logiko ljubezni.

Petra ugrabi vizija, rad bi užival v predstavi, nikoli se ne bi želel vrniti k skrbem vsakdanjega življenja. To je tudi naša intimna vizija vere. Mnogi kristjani imajo raje pomirjujočega Boga, ki daje gotovost: vera je videti kot varna streha, pod katero se lahko zatečejo.

Lepota

Preobrazba nam dalje govori o lepoti. Bog se je pokazal v vsej svoji zapeljivi lepoti, saj Bog v intimnosti razodeva svoj obraz, Jezus pa Petra in ostale vodi do »lepe« izkušnje.

Prepričan sem, da vse, kar je lepo, govori o Bogu. V življenju si moramo povrniti občutek “lepote”. Lepota nas potiska k Bogu. Ljudje, ki nas gledajo, bi morali razumeti, da je dobro verovati, da je verovati nekaj lepega. Približujemo se veri, ker nas privlači Kristusova lepota.

Za vsakogar je »gora«, trenutek, ko smo se za trenutek s prstom dotaknili neba, izkusili božjo lepoto. To zvezdno nebo, to romanje, to tiho molitveno bdenje, to svetišče. To so trenutki »preobrazbe«; trenutke, v katerih smo se zavedli, da je vredno živeti, pa čeprav le za te trenutke. So torej “trenutki”. Potrebujemo te trenutke, te postanke, da uživamo v »lepih« stvareh, ki dajejo moč in pogum za soočenje z vsakodnevnimi »spusti« z gore v vsakdanje življenje. Svet, Cerkev potrebuje lepoto.

Ta epizoda poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj naredi življenje resnično srečno. V bistvu je preobrazba videti stvari, ki jih je mogoče dojeti samo s srcem. “Blagor čistim v srcu, ker bodo videli Boga.” Za tiste s čistim srcem je vse čisto in vidijo Boga v vsem, tudi v bolečini, tudi v smrti.

»Dragi Peter, Jakob in Janez,« se zdi, da nam Gospod govori, »poglejte na križ z drugega zornega kota. Tako kot preroki preučite Božji prehod v zgodovini.”

Ste se že kdaj zaljubili dragi moji? Če je tako, potem lahko upate, da boste razumeli evangelij in še posebej ta odlomek. Če se nikoli niste zaljubili, nikoli ne boste mogli spoznati evangelija, ker je bil Jezus goreč ogenj, strasten človek.

Nekaj ​​vprašanj se poraja tudi spontano: zakaj na takšen način Jezus spremeni svojo podobo? Da spremeni svoj obraz, da postane svetel kot sonce, da ima njegova oblačila bela kot svetloba? Teh stvari ne moreš razumeti, če se vsaj enkrat v življenju nisi zaljubil. Ste že kdaj videli dečkov obraz po prvi zaljubljenosti, ves žari ko zrelo jabolko? Obraz otroka, ki se ziba v materinem naročju? Oči ženske, ko po porodu zagleda svojega otroka? Ljubezen je tista, ki spremeni pogled, spremeni način gledanja na realnost.

Zato bo Janez rekel, da “Bog je ljubezen“, to pomeni, da Boga lahko razumejo le tisti, ki se znajo odpreti in živeti ljubezen. Božje stvari se razumejo z ljubeznijo. Tisti, ki ne znajo odpreti svojega srca, imajo morda pojem Boga, a ga ne čutijo.

Ponovno začeti od lepote

Ponovno moramo začeti od lepote, od lepote Boga, morda smo izgubili lepoto v pripovedovanju vere. Krščanstvo smo zmanjšali na žalostno izkušnjo. Nasprotno, evangelij nam govori, da je vera nekaj čudovitega. Trije apostoli in mi nismo to, kar mislimo, da smo, na realnost moramo gledati z drugačne perspektive. Mi smo veliko več; naša prava narava je precej drugačna, problem je v tem, da ne vemo, ker ne znamo gledati s srcem. Preobrazba je ogledalo, v katerem se odraža tisto, kar bi lahko bili, če bi sprejeli besedo, ki nam je dana. Ustvarjeni smo, da letimo visoko, vendar smo zadovoljni s strganjem, s cefranjem, z malenkostmi. Edino vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, je: Jezus je enostavno vstal, je živ med nami, a le kje ga lahko srečamo? V našem življenju zdaj, v naših razmerah, skratka, v naši Galileji bomo to videli. Na nas je, da se ozremo naokoli in odkrijemo Božjo lepoto.

Lepota bo rešila svet,” pravi princ Miškin v Idiotu Dostojevskega in ima prav. Tega nekdo, ki je njegov rojak ni prebral, zato podira in ruši Ukrajino in menda celo z blagoslovom nekoga, ki bi moral skrbeti za mir.

Obstaja upanje. Jezusova preobrazba nam pokaže, iz česa smo ustvarjeni: po Božji podobi, ustvarjeni smo iz nebes, ustvarjeni smo za nebesa.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več