Rusko vojaško agresijo nad Ukrajino pozorno spremljajo tudi v Energetski zbornici Slovenije. Kot so izpostavili, je povišanim tveganjem zaradi prevladujoče vloge Rusije v dobavah tekočih in plinastih goriv v svetovnem merilu še posebej podvržen energetski trg. Opozarjajo na daljnosežne posledice ukrajinske krize za svetovno gospodarstvo.
Upravni odbor zbornice je v včerajšnji razpravi izpostavil, da so trenutne geopolitične razmere v Evropi izredno zahtevne, saj vojaški agresiji sledijo izredno ostri gospodarski protiukrepi proti Rusiji, vse to pa že povzroča nestabilnosti na trgu in posledično izreden dvig cen na več področjih, so sporočili iz zbornice.
Še posebej je tveganjem izpostavljen energetski trg, vsakršne napovedi glede posledic pa so po mnenju zbornice preuranjene. “Oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov,” je poudaril predsednik energetske zbornice Marjan Eberlinc.
Upravni odbor zbornice pričakuje, da se bodo zahtevne razmere v letošnjem letu v povezavi z visokimi cenami energentov in surovin še nadaljevale – še posebej, če se bo zaostrovanje nadaljevalo ali celo stopnjevalo. “Prednostna obravnava bo posledično namenjena blaženju negativnih posledic visokih cen in zanesljivosti oskrbe,” so poudarili.
Na zbornici ocenjujejo, da bo imela nastala kriza dolgoročnejše posledice na energetskem trgu, saj se bo ta odražala tako v delovanju trga kot tudi na področju infrastrukture, ki jo bo treba nadgraditi v smeri zagotavljanja stabilne, zanesljive in cenovno konkurenčne energetske oskrbe ter čim večjega deleža lastnih virov.
Bo pa poraba fosilnih goriv, torej nafte, plina, premoga v luči energetskega prehoda upadala, s čimer se bo odvisnost od neevropskih dobavnih virov postopno zmanjševala, so podčrtali.
Razpravi se je pridružil tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki je poudaril, da se je z napadom na Ukrajino vse spremenilo, s tem pa tudi energetika. Po njegovem mnenju si je treba narediti več scenarijev in se dobro pripraviti na zimo 2022/23. Prav tako meni, da ne smemo popustiti pri zelenem prehodu, zato je treba čim več vlagati v sončno, vetrno in geotermalno energijo ter poskrbeti za umeščanje drugega jedrskega bloka v prostor.
