Parlament je dvignil vse plače, levičarji pa so glasovali proti

Parlament je končno le sprejel dvig vseh plač. Vse levičarske stranke so glasovale proti. Vladi je po več mesecih le uspelo, saj so višjim plačam nasprotovali sindikati, stranka Levica pa je vložila celo predlog za referendum.

Novelo zakona o dohodnini pa je pred glasovanjem na spletnih straneh NSi s podpisom podprlo več kot 22.000 državljanov.

Novela prinaša postopno dvigovanje dohodninske olajšave, kar ima za posledico višje neto plače in druge prihodke vseh delovno aktivnih prebivalcev. Prinaša pa tudi minus v proračunu, ki močno skrbi stranke Kula, še posebej Levico, ki je najprej vložila zahtevo za posvetovalni referendum, a jo je kasneje, ko je grozilo, da bi ji prikimali tudi v koaliciji, umaknila.

Kot je znano, višjim neto plačam na tak način nasprotujejo tudi sindikati, na čelu s Štrukljevim Svizom, ki je sicer 9. marca stavkal zgolj za dvig plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Za občutek, kaj bi sprejem novele Zakona o dohodnini prinesel vsakemu posamezniku, so v NSi pripravili tudi spletni kalkulator, kjer si lahko izračunate razliko.

Slovenija zadnje obdobje beleži rekordno število delovno aktivnih prebivalcev, ki presega 980 tisoč. Posledično so rekordni tudi prihodki v javne blagajne, tako v proračun kot v zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Nekaj od tega se je desnosredinska vlada namenila vrniti ljudem preko postopnega dviga dohodninske olajšave. A zaradi nasprotovanja strank leve politične opcije glasovanja v decembru ni bilo. Skrbi jih namreč proračunska luknja, ki naj bi po trditvah stranke Levica znašala kar 800 milijonov evrov. V tej stranki so celo napovedali referendum in ga potem, ko je Janša nanj javno pristal, hitro umaknili.

Na drugi strani finančni minister Andrej Šircelj pričakuje mnogo manjši primanjkljaj od navedenega, češ da bo več denarja v rokah ljudi pomenilo tudi več njegovega kroženja in se bo denar vrnil v proračun. Na ministrstvu in na Gospodarski zbornici, kjer novelo podpirajo, so izračunali, da bi dvig splošne olajšave v letošnjem letu proračunske prihodke v dinamičnem delu znižal za 102 milijona evrov, v prihodnjem letu za 133 milijonov evrov, v letu 2024 za dodatnih 126 milijonov evrov in v letu 2025 še dodatnih 131 milijonov evrov. Ukrep bi pripomogel tudi k rasti BDP.

V NSi, kjer so vseskozi naklonjeni politiki vitkejše države z nižjimi davki, ki prepušča več svobode zasebni iniciativi in podjetništvu, so se zaradi upora levega pola odločili preveriti podporo noveli zakona med ljudmi. Drugi teden februarja so tako začeli zbirati podpise v podporo noveli ter zagnali kampanjo »za višje plače«. Na novinarski konferenci so sporočili, da jim je do sedaj uspelo zbrati 22.162 podpisov državljanov. Zbirajo pa jih še naprej, saj, kot je na novinarski konferenci dejal Tonin, bitka za spremembe zakona o dohodnini še ni dobljena in se že pojavljajo govorice, da bo leva opcija, če pride na oblast, zadeve vrnila v prejšnje stanje.

Izračunajte si svojo plačo

Kaj točno sprememba Zakona o dohodnini pomeni za žep vsakega državljana, si lahko izračuna s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v tej stranki.

Mi smo opravili izračune za minimalno in povprečno plačo ter za plačo 3.000 € in 4.000 € bruto.

Postopni dvigi neto prihodkov na letni ravni so razvidni iz spodnjega grafa (posebne olajšave niso upoštevane). Kot vidimo, bo nekdo na minimalni plači prvo leto prejel 160 € več, naslednje leto 320 € več, nato 480 € več in na koncu 640 € več denarja. Nekdo na povprečni plači pa prvo leto 260 € več, naslednje leto 520 € več, nato 780 € več in leta 2015 dobrega tisočaka več v žep. Itd.

Visoka gospodarska rast

Slovenski BDP se je lani realno okrepil za 8,1 %, potem ko se je po izbruhu epidemije covida-19 in delnem zaprtju javnega življenja v 2020 zmanjšal za 4,2 %, je objavil statistični urad. Za 8,1 % je gospodarska dejavnost okrevala tudi po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU.

Ključna sprememba Zakona o dohodnini prinaša postopen dvig splošne olajšave s 3.500 evrov na 7.500 evrov ter pri tem znižanje stopnje obdavčitve pri najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 %.

Komentar tednika DomovinaDva koncepta

“Čeprav je bilo precej politik te vlade, sicer zaradi izjemnih koronavirusnih okoliščin, precej socialno, celo levo obarvanih, pa je znižanje obremenitve plač, ki je v Sloveniji visoko nadpovprečna, korak v smer, ki jo pričakujemo od vlad in strank, ki se imajo za desnosredinske. Nova Slovenija ima sicer takšne politike v svojih programih in se zanje tudi redno zavzema; zato ne čudi, da tokrat nosi prapor sprememb, seveda skupaj s SDS, brez katere takšne odločitve niso mogoče. Navsezadnje finančni minister Andrej Šircelj, brez katerega reforme, ki tako posega v javne finance, enostavno ne more biti, pripada stranki SDS. Gospodarstvu prijazna pa je seveda tudi Počivalškova Konkretno. Jasno, če gospodarska rast in vse ostalo ne bo šlo po načrtih, zna biti reforma javnofinančno problematična, kar navsezadnje opozarja tudi vedno strogi Fiskalni svet. Kakšen pristop bo v tem primeru uveljavila vlada, pa je predvsem stvar njene barve; če bo po volitvah ostala na oblasti desna sredina, lahko pričakujemo napore v smer vitkejše države, z drugimi besedami, krčenje stroškov za državni aparat, debirokratizacijo, manj zapravljanja denarja za razne kulturno-umetniške nevladnike in podobno. Če pa se bo na oblast vrnila leva opcija, seveda sledi dvig davkov s prenesenim bremenom predvsem na gospodarstvo. Tudi na tem področju se namreč križata dva koncepta; koncept vitke države z manj vmešavanja in manjšo regulatorno vlogo, ki ga zagovarja politična desnica, ter koncept močne, vseprisotne države, z večjo regulatorno vlogo in večjo pristojnostjo za pobiranje in razdeljevanje denarja po ocenah politike, česar največji zagovorniki so ravno v Levici. V tem mandatu se je zaradi izrednih okoliščin razlika med obema konceptoma precej zabrisala. Korak v smeri nižanja davčne obremenitve prihodkov pa je med njima vendarle potegnil črto.”

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več
[obvestilnik logo="prikazi" target="_blank"]