Ob mednarodnem dnevu žensk se je včeraj na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo več sto ljudi, ki nasprotujejo diskriminaciji žensk na podlagi spola. Več društev, nevladnih organizacij in sindikatov je skupaj z Ženskim lobijem Slovenije predstavilo pet obširnih zahtev, s katerimi bi želeli izboljšati položaj žensk v družbi za njihovo enakopravnost.
Zahteve, pod katere so se med drugim podpisali Društvo Iskra, Sindikat Mladi plus, Transparency International Slovenia in drugi, obsega področja izobraževanja in ozaveščanja o enakosti in spolnih stereotipih, dostojnega dela in odpravo ekonomskih diskriminacij žensk, preprečitve nasilja nad ženskami in otroki, splošno, spolno in reproduktivno zdravje ter področje paritete.
“Skrajni čas je, da ustavimo diskriminacijo, spolno nasilje nad ženskami, da zagotovimo ustrezno reproduktivno zdravje, obvarujemo pravice do odločanja o naših telesih, oblikujemo boljšo politiko in okolje za vse ženske. Verjamemo, da je osvoboditev žensk povezana z bojem proti kapitalizmu in vsem neenakostim, ki jih ta sistem producira,” je v nagovoru dejala ena od organizatork shoda Mojca Žerak.
Po njenem mnenju diskriminacija žensk danes poteka na bolj subtilen in skrit način, še vedno pa je med nami tako v javnem kot zasebnem življenju, zato zahteva, “da se v javnosti sliši in upošteva naš glas”.
Zahteve so podkrepili govori žensk, ki so doživele diskriminacijo na prej omenjenih področjih. Iva van Hoek iz društva Moja mavrica je predstavila svojo izkušnjo, kako je kot istospolno usmerjena ženska v družbi pogosto označena, da še ni “našla pravega”. “Če obstajam le v odnosu do moškega in za njihov užitek, sem lahko kot lezbijka videna kot seksualen objekt ali pa me sploh ni,” je dejala. Skrbi jo, da ženska, ki ni podrejena moškim, nima prostora v družbi.
O tem, da je dan žensk praznik tudi LGBTIQ+ žensk, so v sporočilu pred shodom zapisali tudi v Društvu Parada ponosa. Poudarili so, da je oploditev z biomedicinsko pomočjo še vedno omogočeno zgolj raznospolnim parom. “Ta preživeta omejitev lezbičnim parom in samskim osebam ne omogoča, da bi brez moškega ob sebi sprejele odločitve o svoji družini in svojem telesu,” so zapisali.
Prav tako bi si želeli, da bi trans ženske s postopki za potrditev spolne identitete na podlagi samoidentifikacije bile deležne manj diskriminacije v javnih institucijah, ki izvajajo delitev glede na binarni spol.
V imenu sindikata trgovskih verig Lidl, Tuš in Spar je Sara Dujić iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra na shodu dejala, da se pogoji dela v trgovinah iz leta v leto slabšajo. “Delavke psihično in fizično garamo, saj vodstvo načrtno planira minimalno število zaposlenih na izmeno. Da resnično garamo so dokaz številne bolniške,” je dejala.
Ob tem je dodala, da kljub napornemu delu delavke pogosto ne prejmejo niti minimalne plače, zato jim razliko do nje doplačujejo. Po njenem mnenju zaradi visokega ritma dela mnoge delavke v takih pogojih ne bodo mogle dočakati upokojitve.
S Kongresnega trga so se protestniki odpravili do stavbe ministrstva za zdravje, kjer so opozorili na pomen zagotovitve primerne zdravstvene oskrbe vsem ženskam. Za tem so se odpravili še na Trg republike, kjer so ponovno opozorili na predlagane zahteve in pozvali ženske, naj se udeležijo aprilskih državnozborskih volitev.
Ob dnevu žensk so se letos zaradi neenakopravnosti žensk v družbi protestniki zbrali že peto leto zapored, tokrat pod geslom Naj se sliši glas žensk.
