Milena Miklavčič: “Jaz pa imam doma gorko peč, pa gor ne smem”

Milena Miklavčič

Pogosto, ko razmišljam o ljudeh, ki sem jih nekoč poznala, ugotavljam, da se težave, ki so pestile enega ali drugega, do danes niso dosti spremenile. Zamenjal se je le ”celofan”, morda je tudi način ”podjebavanja” bolj prefinjen, vse ostalo je ostalo približno enako. Hudobija je živa že od nekdaj, zloba prav tako. Dobrota je celila srčne rane že pri Adamu in Evi in jih celi še danes. Pred tridesetimi in več leti so bile opravljivke tiste, ki so po krivici uničevale življenja, danes so to družabna omrežja.

Ded Luka (1881) je bil sila zanimiv možak. Sicer je umrl že leta 1967, sredi decembra, a nič zato – spomini nanj so še zmeraj zelo živi. Otrok ni preveč maral, zmeraj nas je podil stran, češ ne motajte se mi brez potrebe pod nogami. Ko pa se je usedel za mizo, je zelo rad pomodroval, pomožval. To so bili časi, ko ne pomnim, da bi kdaj slišala, da so moški čvekali. To so počele le ženske.

Neštetokrat je rekel, da je treba vsakič, preden kaj rečemo, prešteti do deset. Ko sem bila še bolj divja, kot sem danes, se mi je zdel njegov nasvet trapast. Zdelo se mi je namreč, da je treba vse, kar nam leži na duši, takoj izkašljati. Takoj razčistiti.

Še dobro, da me je življenje naučilo, da je bolje, da se ”nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha”.

Nikoli ni preklinjal, bognedaj, da bi uporabljal vulgarne izraze! Bil je znan kot velik ljubitelj žensk, in če mu je kakšna padla v oči, je, četudi je bil poročen, brez zadrege stopil do nje in ji rekel: ”Jaz pa imam doma gorko peč, pa gor ne smem.”Ob takšnem ”pesniškem” nagovoru ga je redkokatera zavrnila, sploh, ker je vsaka vedela, da ji bo pustil tudi plačilo. Zavedal se je, da ni nič zastonj, še ”grehi” ne. Spolnost pa je imel za svojo moško pravico.

Preberite zapis v celoti tukaj.

Piše Milena Miklavčič

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več