Božja Mati nas spremlja tudi v letu 2022
Menim, da še nikoli ob tej priložnosti ni prehoda iz enega leta v drugo v ozračju popolne negotovosti ali vsaj nasprotujočih si občutkov v srcu vsakega od nas. Če je po eni strani pravzaprav skoraj enotno soglasje v želji, da preteklo leto čim prej ostane le v slabem spominu, ki ne uspe odkupiti skoraj nič pozitivnega, kajti pandemija z novimi sevi pretresa vesoljni svet, po drugi strani pa je vsako novo leto tudi upanje, da nam bo prineslo večjo vedrino. Vse to nedvomno živi v duši vsakega in si zato tudi zaželimo drug drugemu, vsaj z dlanmi, če ne moremo stisniti roke, ali koga objeti. Kljub temu pa se moramo oborožiti s sveto potrpežljivostjo in tako zdravim in pragmatičnim realizmom, saj si nihče od nas ne more predstavljati, da bo leto, ki se odpira, vsaj v prvih mesecih polno dobrih novic. Že samo dejstvo, da je minevajoča noč med obema letoma tokrat preživeta v podtonu, brez faraonskih praznovanj po naših velemstih, kot da bi bila to noč kot katerakoli druga, nam daje misliti, kako ni, zaenkrat rešitev naše dramatične situacije samo v željah, ker nam to sliko zarisujejo in to potrjujejo dnevni podatki o obolelosti in žal tudi smrtih, predvsem starejših ljudi.
Vsekakor obstaja nekaj znakov upanja (celo dovolj močnega) in kako: če je rekord hitrosti pri odkritju cepiva do zdaj držal tisti za »mumps« (odkrit v 4 letih), potem ko so ustvarili cepivo za Koronavirus v desetih mesecih, mimo skepse in nezaupanja, ki ga lahko imamo do njega, nam pove, koliko je znanost naredila in še dela velikanske korake, s pomočjo katere bo človeštvo zagotovo premagalo tudi to pandemijo, četudi vemo, da zaupanje epidemiologom žal ni na ravni treznega rzamišljanja. Upanja in negotovosti torej ustvarjajo v nas mešanico, ki je v zgodovini (vsaj nedavni) tistega, kar je vedno veljalo za najdaljšo noč v letu, vedno temelj našega življenja. In prav to zmešnjavo imamo v srcu, da danes verniki v Kristusa želimo Njemu in njegovi ljubeči Materi zaupati novo leto, ki se je tudi odprlo – že več kot 70 let – v znamenju vsaj relativnega miru. Hvalabogu v Evropi že 70 let vlada mir.
Rad sem konkreten in pragmatičen za ta prvi dan v letu, ki mora biti v vsakem primeru leto ponovnega rojstva in ponovnega zagona, in tudi jaz podležem skušnjavi slavnih “treh točk” pridigarjev, ki včasih tvegajo, da bodo postali ducat …
Prvi element
Prvi je element, ki mora biti v osnovi vsega, to je prepričanje, gotovost, da nas Bog ne zapusti. In navdih črpam iz lepih besed Aronovega blagoslova, ki jih najdemo v 4 Mz 6,24-26 in je razglašena v prvem branju današnje liturgije: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.«
Te besede, ki jih je uporabil tudi Frančišek Asiški, ko je blagoslovil svoje brate, povedo, da nam bo Bog zagotovil svojo zaščito in vsako drugo dobro tukaj na zemlji. Predvsem pa nam pravijo, da bo v obdobju, v katerem se bomo še dolgo trudili videti obraze drugih, edini obraz, ki se nam ne bo nikoli izničil, tisti Gospodov obraz, in ko Sveto pismo govori o Gospodovem obličju, naslovljenem na njegove vernike, to pomeni osvoboditev od sovražnikov in mir v srcu. Imamo sovražnika, in to je skupno: skupno nam je tudi edino dobro na svetu, ki si ga želi vsak človek, namreč mir. Vse to nas vedno bolj dela eno človeštvo, v potrjevanju dobrega.
Drugi element
Drugi element povezujem ravno s temo miru, kot prvi dan v letu, od leta 1968 do danes, zavzema pozornost in molitev kristjanov po vsem svetu. Papež Frančišek nas na ta dan opozarja, da pot do miru poteka skozi kulturo »oskrbe«, torej skrbi za vse, kar je povezano s človeštvom, še posebej v takšnem letu, ko je izraz »zdraviti« « ki je bil nedvomno eden najbolj »klikanih« na spletu. Za papeža Frančiška skrb pomeni imeti pri srcu te štiri stvari: dostojanstvo in pravice osebe, skupno dobro, solidarnost in stvarstvo. Ni miru, če ne poskrbimo za te vidike. Konkretno: povrnitev dostojanstva in pravic pomeni narediti vse, da je v pandemiji vsem zagotovljena zdravstvena oskrba, pa tudi zdravljenja, ki zagotavljajo ponovno prilastitev njihovega dostojanstva, najprej z nadaljevanjem dela za tiste (in veliko jih je) ki dela nimajo več. Morda je to bolj odvisno od zakonodajalcev in upraviteljev kot od nas navadnih državljanov, čeprav lahko tudi sami kaj k temu pripomoremo. Skrb za skupno dobro pomeni, da morajo vsi (vsi!) narediti svoj del, da je zagotovljeno skupno dobro, začenši z najosnovnejšim: spoštovanjem pravil. Inteligentni ali ne, prijetni ali neprijetni, neprijetni ali prijetni, kot smo ljudje na istem čolnu, je treba pravila spoštovati: to pa pomeni skrbeti za dobro vseh in s tem tudi zase. Tudi Slovenci (to se moramo zavedati) lahko v tej Evropi sedimo kar pri oslovskem pultu … Ni pa tako, glede solidarnosti, kjer moramo res beležiti geste velike pozornosti do najbolj potrebnih (pomislimo na prizadevanje Karitas in drugih dobrodelnih organizacij), še posebej v tem obdobju: in ta se se močno pokaže prav v teh dramatičnih trenutkih. In ne pozabimo na stvarjenje, ki je v papežu papeža Frančiška končno postalo ena temeljnih tem socialnega nauka Cerkve: nehajmo misliti, da je ta svet večen in ne bo nikoli zmanjka! To ni tako: bodisi da ekološko spremenimo svoj način ravnanja ali pa bomo še pred pandemijo ubili svojo neodgovornost do narave.
Tretji element
Tretji in zadnji element prihaja k nam iz današnje liturgije, posvečene Mariji Božji Materi, Jezusovi Materi, in naši nebeški Materi. Luka nam v središču evangeljskega odlomka, ki smo ga slišali, govori prav o srcu, o Marijinem srcu, ki je ob dogodkih, ki jih je v tistih dneh videla odvijati okoli Deteta Jezusa, »ohranila vse to in jih razmišljala v svojem srcu.” Vsake toliko, v teh dneh, še posebej, ko od nas zahtevajo, naj svoje običajne dejavnosti tudi na silo prenehamo, naredimo preprosto vajo: zaprimo malo usta, zamašimo ušesa pred številnimi neumnostmi, ki jih imamo vsepovsod. Odpiramo raje svoja srca za poslušanje Božje besede. Veliko stvari nam lahko pove in zagotovo nam pomagajo razumeti nekaj več kot ta ne lahek, a temeljni trenutek v zgodovini: naše osebne zgodovine. In tudi celotnega človeštva. Prosimo Vsemogočnega za dobro in zdravo leto Gospodovo 2022. Naj nam Božja Mati izprosi vseh potrebnih milosti. To želim vam vsem, ki prebirate te moje misli na spletu.
Fotografija: Pexels
