Na okrogli mizi izpostavili nujnost sistemskih rešitev

medicinska sestra

Medicinske sestre in babice so trdna osnova, na kateri se gradi celoten odnos do vseh bolnikov, zato je treba v ta človeški vir vlagati in ga vključiti v sistemske rešitve, je ključno sporočilo z okrogle mize v organizaciji delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi. Zavzeli so se tudi za oblikovanje pametnejših javnih politik.

Kot je na današnji spletni okrogli mizi pojasnila predsednica Zbornice – zveze Monika Ažman, so v zadnjem času priča vse pogostejšemu nasilju na delovnem mestu kot v družbi nasploh. Vse pogosteje so zaposleni priča tudi nestrpni in nasilni komunikaciji pacientov in njihovih svojcev, ki se ne strinjajo z epidemiološkimi ukrepi, je dejala. Dodala je, da si v delovni skupini prizadevajo za družbo brez nasilja, zato so ob mednarodnih dnevih proti nasilju nad ženskami in mednarodnem dnevu človekovih pravic pripravili tudi današnji dogodek z naslovom Recimo nasilju ne.

Strokovnjaki so opozorili na zelo težke pogoje dela v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih ter na posledice stresa, izčrpanosti, pritiskov, ogroženosti in nasilja nad zdravstvenimi delavci. Članica delovne skupine Vesna Sekelj Rangus, sicer glavna medicinska sestra v urgentni ginekološki ambulanti, je povedala, da so odnosi med zaposlenimi boljši, ker so osvojili prerazporejanje kadrov na covidne oddelke. Trenutno pa je največ zapletov na urgentnih centrih oz. vstopnih točkah, kar se je zaostrilo z izkazovanjem pogoja PCT. Zelo pomaga pogovor v okviru tima, je dejala.

Vodja delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi Irena Špela Cvetežar je izpostavila, da se je situacija v socialnovarstvenih zavodih sicer ves čas spreminjala zaradi nenadnih varnostnih ukrepov. A je tudi opozorila, da bi zaposleni potrebovali podporo in opolnomočenje, saj so prepuščeni sami sebi.

Član delovne skupine Aljoša Lapanja je opozoril, da so bolniki z duševno motnjo v času epidemije covida-19 prepozno poiskali strokovno pomoč, kar pripisuje pomanjkanju zaupanja v zdravnika. Epidemija je prinesla netoleranco in nestrpnost, najbolj na udaru so delavci zdravstvene nege, je dejal in izpostavil zahtevo po sistemskih rešitvah.

Psihologinja Mateja Štirn pa je med drugim opozorila, da so zdravstveni delavci izpostavljeni travmatskim stresom svojih bolnikov, zato jim je potrebna sprotna podpora in razbremenitev.

Psiholog Peter Markič, ki dela tudi v šolstvu, pa je poudaril, da ima prvič občutek, da se razpoloženje med prebivalstvom izboljšuje in da se je splošna krivuljo razpoloženja obrnila navzgor in da “gremo v normalizacijo”. To sklepa tudi po tem, da testiranje otrok presenetljivo poteka brez velikih stisk.

Z njim se ne strinja sociologinja Jana Javornik, ki je prepričana, da se bo v bližnji prihodnosti zgodila izjemna človeška kriza, ker smo kot družba prišli do sindroma kronične utrujenosti, načrta za reševanje kronične stiske v zdravstvu še ni. Zato je politične stranke, ki se pripravljajo na bližajoče se volitve, pozvala k oblikovanju pametnejših politik in čimprejšnjemu sprejetju sistemskih rešitev.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več