DZ je včeraj s 47 glasovi za in 28 proti potrdil novelo zakona o zdravniški službi, ki bo po oceni ministrstva za zdravje pripomogla k boljši dostopnosti zdravstvenega sistema. Za so glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, NeP, SNS ter dva člana poslanske skupine DeSUS, proti pa poslanci LMŠ, SD, Levice. V SAB so se glasovanja vzdržali.
Glas podpore sta prispevala tudi poslanca narodnosti.
Rešitvam novele so bili naklonjeni v koalicijskih strankah. V predstavitvi stališča poslanske skupine SDS je poslanka Nada Brinovšek naštela ključne rešitve novele, med drugim uvedbo osnovne licence zdravnikov, ki omogoča takojšnjo vključitev zdravnikov po opravljenem pripravništvu in strokovnemu izpitu v opravljanje zdravniške službe, uvedbo certifikata o posebnih znanjih ter spremenjene zahteve o znanju slovenske jezika za tuje zdravnike, pri čemer bo poudarek na poznavanju zdravniške, strokovne terminologije.
Poslanka NSi Iva Dimic je ocenila, da novela prinaša prave spremembe za hitrejše vključevanje mladih zdravnikov v delo in za dvig kakovosti osnovne zdravstvene oskrbe. “Ta zakon bo pripomogel k preprečevanju odhoda mladih. Če mlade zdravnike v Sloveniji izobrazimo, si moramo prizadevati, da jih obdržimo doma,” je pozvala.
Tudi v SMC menijo, da predlog novele naslavlja vse ključne izzive na področju zdravstva, kot so pomanjkanje zdravnikov na vseh ravneh, predolge čakalne dobe in dolgotrajnost priznavanja poklicnih kvalifikacij, je v dejala poslanka Mojca Žnidarič.
Podporo noveli so v predstavitvi poslanski stališč napovedali tudi v DeSUS, saj po njihovem mnenju zagotavlja višjo stopnjo kakovosti in varnosti obravnave. Kot je dejal poslanec Branko Simonovič, se zavedajo, da je vprašanje dostopnosti zdravstva kompleksno in da so rešitve le delne, a če lahko kaj naredijo takoj, je to odprava birokratskih ovir in racionalizacija postopkov. Simonovič in član poslanske skupine Robert Polnar sta nato glasovala za, Ivan Hršak pa je bil proti.
V večjem delu opozicije pa so bili do predlaganih rešitev kritični. V poslanski skupini LMŠ menijo, da bi v pripravo zakona morala biti vključena javnost, saj da gre za sistemske spremembe. Po besedah poslanca LMŠ Roberta Pavšiča prinašajo nižanje ravni znanja slovenskega jezika, saj bi poznavanje le strokovne terminologije lahko otežilo laično razlago diagnoz in zdravljenja.
To jih skrbi tudi v SNS. “Vsak bolnik si zasluži, da komunikacija poteka v slovenskem jeziku. Rešitev za kadrovske težave ne vidimo v rahljanju pogojev znanja jezika, temveč v spremembah izobraževalnega sistema in ustreznega plačila,” je dejal poslanec Jani Ivanuša.
Po mnenju poslanca SD Franca Trčka je treba razmisliti, kako bomo v Slovenijo z ustrezno imigrantsko politiko privabili manjkajoče kadre in hkrati zagotovili, da bo slovenski kader v čim večji meri ostal doma in tu gradil svojo kariero. Tudi on je opozoril na to, da bi novela večje sistemske izzive na hitro prenesla nazaj na stanovsko organizacijo, v kateri je članstvo obvezno.
Poslanec Levice Miha Kordiš je predlog novele označil kot “tipični lobistični zakon”. Kritičen je do predlagane uvedbe osnovne licence, za katero po njegovih besedah ni jasno, kaj točno naj bi bila. Kot je dejal, se v Levici ne morejo znebiti občutka, da gre za obvod zdajšnjih zakonskih določb, po katerih mora vsak mladi zdravnik določeno obdobje delo opravljati v javni mreži, pri “osnovni licenci pa ta pogoj leti skozi vrata”.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je pojasnil, da bi to veljalo le v primeru, ko specializacije ne bi bilo možno opravljati v javni zdravstveni mreži. Kot primer je izpostavil medicino dela, prometa in športa ter klinično farmakologijo. “Ni nevarnosti, da bi specializanti odšli k zasebnikom,” je poudaril.
V SAB pa po besedah poslanca Vojka Starovića ocenjujejo, da so nekatere rešitve delno ustrezne. Kljub temu pa zakon, ki ga obravnavajo po nujnem postopku, vsebuje nedomišljene in nedodelane spremembe. Med drugim, kot je dejal poslanec, daje “vse preveč pooblasti zdravniški zbornici, ki se je že izkazala kot neustrezna forma za načrtovanje in razvoj zdravniškega kadra”.
V poslanski skupini NeP se medtem strinjajo z ugotovitvijo, da je zbornica v preteklosti imela preveliko koncentracijo moči, predvsem pri podeljevanju specializacij. A ne glede na to ocenjujejo, da zbornica v primeru prenosa izvajanja strokovnih izpitov na področju znanja slovenskega jezika ne bi dobila prevelikih pooblastil oz. da takšna rešitev ne more v temelju ogroziti načela varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Kljub temu, da noveli niso nasprotovali, pa menijo, da bi jo morali obravnavati po rednem postopku.
V LMŠ, SD, Levici in SAB so sicer pripravili dopolnila, s katerimi bi med drugim pristojnosti opravljanja preizkusa znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike ter postopke podeljevanja licenc in certifikatov o posebnih znanjih z zbornice prenesli na ministrstvo, a jih poslanci včeraj niso podprli.
