Začenja se Evropski teden gozdov

gozd

Evropski teden gozdov ponuja priložnost za povečanje vidnosti gozdnega sektorja ter vplivanje na vseevropske in svetovne pogovore, povezane z gozdovi. Tema letošnjega, šestega evropskega tedna gozdov, je prihodnost gozdov.

“Živimo v hitro spreminjajočem se svetu, na katerega je vplivala tudi svetovna pandemija. Prav tako smo priča vse hitrejšim podnebnim spremembam, zaradi česar je prihodnost zelo negotova. Jasno pa je, da se gozdni sektor sooča s številnimi izzivi,” so zapisali organizatorji in napovedali, da bodo izzive skušali nasloviti v okviru več dogodkov in pogovorov.

Gozdovi so ključnega pomena za regulacijo podnebja, upravljanje z vodnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturnih vrednot ter za lokalni razvoj. Svoje funkcije oz. storitve pa nam zagotavljajo le, če z njimi gospodarimo na trajnostni način.

V Sloveniji je bila lani proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov po podatkih statističnega urada manjša, saj se je prenamnožitev podlubnikov po obdobju silovitejših naravnih ujm med letoma 2014 in 2018 umirila. Obseg skupnega poseka in proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov sta bila zaradi tega lani manjša kot v 2016, enem izmed izrednih let v omenjenem obdobju.

Kot so zapisali v objavi pred evropskim tednom gozdov, je bil za 20 odstotnih točk manjši delež sanitarnega poseka od skupnega poseka. Lani je bilo posekanega 4,2 milijona kubičih metrov lesa, proizvodnja lesnih sortimentov je dosegla štiri milijone kubičnih metrov, delež sanitarnega poseka v skupnem poseku pa je bil 42-odstoten.

Leta 2016 je bilo v gozdarstvu zaposlenih 7490 delavcev, skupaj s sezonskimi, lani pa 7034. Vrednost gozdarske proizvodnje je bila lani ocenjena na 484 milijonov evrov, vrednost gozdarskih storitev na 40 milijonov evrov, vrednost v proizvodnem procesu porabljene energije pa na deset milijonov evrov.

Na kmetijskih gospodarstvih se je lani prav tako posekalo manj lesa. V letu 2016 je posek lesa opravilo 41.589 kmetijskih gospodarstev, lani pa 33.059. Lani je bila manjša tudi količina lesa, posekanega na kmetijskih gospodarstvih. V letu 2020 je bilo posekanega 1,2 milijona kubičnega metra lesa, kar je 33 odstotkov manj kot leta 2016, ko je bilo posekanega 1,8 milijona kubičnih metrov lesa. Drugačna je bila tudi struktura poseka, pri čemer je bil delež posekanih iglavcev lani 45-odstoten, kar je 10 odstotnih točk manj kot v 2016.

Skupna proizvodnja okroglega lesa – surovine za lesnopredelovalne dejavnosti in lesa za kurjavo, ki je pomemben obnovljivi vir energije – se je na ravni EU med letoma 2010 in 2019 povečala. V 2019 je bila ocenjena na 500 milijonov kubičnih metrov. Okrogli industrijski les iglavcev je pomenil 61 odstotkov skupne proizvodnje, okrogli industrijski les listavcev 16 odstotkov, les za kurjavo listavcev 15 odstotkov, les za kurjavo iglavcev pa osem odstotkov.

Skupna proizvodnja žaganega lesa v EU je bila v letu 2019 ocenjena na 108 milijonov kubičnih metrov. Glavni proizvajalki tega lesa sta bili Nemčija in Švedska, ki sta po oceni evropskega statističenga urada Eurostat prispevali 40 odstotkov skupne proizvodnje. Med letoma 2010 in 2019 se je skupna proizvodnja žaganega lesa najbolj povečala v Španiji, in sicer za 46 odstotkov. Sledijo Bolgarija (za 26 odstotkov), Slovenija (za 24 odstotkov), Finska in Romunija (v obeh za 20 odstotkov) ter Poljska (za 19 odstotkov). Proizvodnja žaganega lesa je leta 2010 v Sloveniji znašala 760.000 kubičnih metrov, v 2019 pa okoli 940.000 kubičnih metrov, je še zapisal statistični urad.

Evropski teden gozdov je bil na pobudo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Ekonomske komisije ZN za Evropo prvič organiziran leta 2008.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več