Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki prinaša nekatere spremembe na področju zemljiških postopkov. Predlog med drugim določa tudi nadomeščanje kmetijskih zemljišč, prerazporeditev namenske rabe prostora in izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč v okviru lokalnih in državnih prostorskih načrtov.
S predlogom novele zakona se med drugim širi nabor objektov in posegov v prostor, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema je dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih – lokalna skupnost bo lahko v prostorskem aktu predpisala dodatne prostorske izvedbene pogoje glede njene postavitve.
Poleg tega predlog novele uvaja instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč, če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin.
Če bodo s prostorsko ureditvijo državnega pomena, ki se načrtuje na kmetijskih zemljiščih, ta trajno izgubljena, se prostorska ureditev državnega pomena na kmetijskih zemljiščih dopusti, če se izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč. Če na območju lokalnih skupnosti, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ni mogoče izpolniti navedenih pogojev, predlog novele zakona predvideva, da se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine.
Predlog novele razširja obveznosti plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk, medtem ko se po veljavni ureditvi odškodnina odmerja le za kmetijska zemljišča z boniteto, višjo od 50 točk.
Na kmetijskih zemljiščih se dopuščajo nasadi sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk, ter nasadi sadik, ki so namenjeni pogozdovanju.
Razširja se možnost dajanja kmetijskih zemljišč v začasno upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS tudi v primerih, ko lastnik, ki nima znanega prebivališča ali zakonitega zastopnika, zemljišča ne obdeluje kot dober gospodar.
S predlogom novele se na novo ureja prodaja zemljišč, ki imajo mešano rabo (kmetijska in gozdna raba), jasneje se opredeljujejo pogoji glede medsebojne menjave zemljišč, zlasti kadar gre za menjavo gozdnega zemljišča za kmetijsko zemljišče in obratno.
Sklad ali družba Slovenski državni gozdovi lahko kmetijska zemljišča ali gozd, ki so postali last Republike Slovenije na podlagi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v letu 1993, odda v brezplačni zakup lovskim in ribiškim družinam ter planinskim društvom. Gre za zemljišča, ki so jih do uveljavitve navedenega zakona imela v uporabi lovske in ribiške družine ter planinska društva.
Lastnik kmetijskega zemljišča, ki ga je prodal za potrebe izvedbe prostorskih ureditev državnega pomena ali je bil iz tega namena razlaščen, lahko v desetih letih od prodaje ali razlastitve kupi ali zakupi kmetijsko zemljišče do površine, ki je bila prodana ali razlaščena.
S predlogom novele se na novo uvaja možnost delitve solastnine v komasacijskih postopkih. Poenostavlja in dopolnjuje se spreminjanje območja namakalnega sistema, črta se tudi določilo, da se pogodbe o namakanju vpisujejo v zemljiško knjigo. Ponovno se uvaja možnost izgradnje državnih namakalnih sistemov.
Status zaščitene kmetije se v pravnih poslih med živimi odpravlja. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč se ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja. Predlaga pa se črtanje omejitev, ki veljajo za promet z zaščiteno kmetijo, saj to v praksi ni prineslo želenih učinkov oz. so bili ti celo negativni. Upravne enote po uradni dolžnosti ne bi več določale zaščitene kmetije.
Predlog novele spreminja tudi časovno obdobje objave ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč na oglasnih deskah upravnih enot in e-portalu, in sicer se to s sedanjih 30 dni skrajšuje na 15 dni.
