Izteka se skrajni rok za izplačilo regresa

evri

Z današnjim dnem se izteka skrajni rok, do katerega morajo delodajalci zaposlenim izplačati regres za letni dopust. Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo lani po podatkih Fursa 13.759, letos pa po zadnjih podatkih 12.247. Število kršitev je po začasnih informacijah inšpektorata za delo letos za tretjino preseglo lanskega.

Pravico do regresa delavec po zakonu o delovnih razmerjih pridobi s pravico do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa.

Po zakonu o delovnih razmerjih se mora regres delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Določeno pa je tudi, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila, a na vsak način do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima pravico le do sorazmernega dela dopusta in posledično sorazmernega dela regresa. Delodajalec je delavcu, s katerim je sklenil delovno razmerje v prvi polovici leta, sorazmeren del regresa dolžan plačati do 1. julija, preostali del pa do konca tekočega koledarskega leta oz. do prenehanja delovnega razmerja. Roka za plačilo regresa v primeru, da se delavec zaposli po 1. juliju, pa zakon ne določa, izoblikovala se je zgolj sodna praksa, da je treba regres izplačati do konca tekočega koledarskega leta.

Kot so za STA pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), so delodajalcev, ki so sicer izplačevali plače za leto 2020, niso pa izplačali regresa, zabeležili 13.759, letos pa do 26. oktobra 12.247 (sredi avgusta je bilo takih še skoraj 15.000). Gre sicer za razliko med številom delodajalcev, ki so predložili obrazec REK-1 za plače, in številom tistih, ki so predložili REK-1 za regres, so še navedli.

Na Inšpektoratu RS za delo pa so za STA spomnili, da so kršitve, povezane s plačilom za delo, med katere sodi tudi izplačilo regresa, “vsako leto najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij”.

Regres sicer ureja 131. člen zakona o delovnih razmerjih. Inšpektorji so lani zaznali 2603 kršitev tega člena, letos pa do 29. oktobra 3432. Od tega se 267 kršitev nanaša na izplačilo regresa najmanj v višini minimalne plače, 2157 na izplačilo regresa do 1. julija, 350 na izplačilo regresa do 1. novembra, 640 na izplačilo sorazmernega izplačila dela regresa in 18 na izplačilo sorazmernega dela regresa (sorazmernega delovnemu času), so našteli na inšpektoratu.

Ob tem so izpostavili, da gre za začasne podatke, “ki še ne izkazujejo vseh ugotovitev, glede na to, da uvedeni postopki še potekajo”.

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić pa je nedavno za STA povedal, da inšpektor tudi tedaj, ko zazna kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih, “ne more izterjati neizplačanih denarnih terjatev”, tako da lahko delavec poplačilo uveljavlja le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec lahko v sodnem postopku uveljavlja tudi zakonite zamudne obresti. Ne glede na to, da inšpektorji ne morejo odrediti izplačila regresa, pa delodajalci po njihovem obisku regres običajno poplačajo, kažejo izkušnje inšpektorata s terena.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več