Sredin žabec

poezija naslovna slika

Žabec nek opažen je ob sredah,
tudi če ta dan pač ne dežuje,
žabec vrat na plano svoj steguje,
prikazuje javno se v zasedah.


Žabec se med množico prikaže,
skrbno okrog sebe opazuje,
kje je vodni curek, se sprašuje,
mu ob misli je na vodo laže.


Žabec v varnostnih doma je vedah,
so povedali, ki ga poznajo,
eni mu zato veljavo dajo,
dasi silno boren je v besedah.


Žabec se ima za strokovnjaka,
v skokih kvišku naj bi bil treniran,
toda kaj ko je že penzioniran
in pozabljen, ni več za vojščaka.


Žabec vojskoval bi se, seveda
bil bi v sredo spet na pravi strani,
pa bilo je mirno in na dlani
da njegov naskok je brez izgleda.


Žabec podkovan je, se ponuja,
da za varnost poskrbel bi s silo,
nič ne bo, mu je že odzvonilo,
ta na shode sredine zamuja.


Žabec ves otožen se spominja,
da za varnost je skrbel pred leti,
zdaj pa drugi so za to, presneti,
bedno krota se zato udinja.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več