Polemična misel: Duh časa

Nič ni tako bežno kakor čas. Tudi pokvarjena ura ne more ustaviti časa. Če želimo ali ne, času se moramo vdati, tudi poslednjemu, ki pa ga ne želimo priznati, ker nočemo vanj verjeti.

Niti dober ne slab človek ne more ubežati poslednjemu času, po njem se moramo ravnati, kajti poslednji čas se ne bo ravnal po nas. Poslednjega časa se tudi ne moremo znebiti z diskusijo. Če je 5 minut do 12. ure, je 5 minut do dvanajstih, ali nam to ustreza ali ne.

Poslednji časi

Poslednji čas nima nič opraviti z zastraševanjem, ampak je preprosto čas, ki je čas. Če imamo za seboj jutro in poldne in je večer že za nami, potem je povsem normalno, da za tem pride polnoč. To je samo časovni izraz. Za nekatere je polnoč srhljiva ura duhov, a za druge se s polnočjo začenja nov dan. Ne vem, čemu se ljudje bojijo poslednjega časa, kajti vsakemu, ki ima poravnan odnos z Bogom, obljublja prehod v novi čas, v nebeško večnost.

V obdobju prehoda poslednjega časa bo človeštvo pretreseno z vojnami in naravnimi katastrofami, z brezbožnostjo in krivimi preroki, da se bo ločilo zrno od plevela.

Tudi v Noetovem času je obstajal poslednji čas, ravno tako je v času Sodome in Gomore obstajal poslednji čas. Vendar oba poslednja časa, Noetov in Lotov, sta imela nekaj skupnega: ljudje niso verjeli v poslednji čas – tako kot tudi danes ne verjamejo.

Noe je imel težave

Noe je s težavo spravil lastno družino v barko, kajti v barki so morali biti že sedem dni pred prvo kapljo dežja. Noetu sploh ni bilo preprosto svoji ženi in svojim trem sinovom Semu, Hamu in Jafetu in njihovim ženam pojasniti, kaj se dogaja, kajti dokazov za svojo teorijo o potopu v rokah ni imel. Tudi danes je tako! Jezus pravi v Matejevem evangeliju 24,37-38: “Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel …”

Dobro si lahko predstavljam, kako se je Noetova družina razburjala, zakaj morajo biti tako drugačni kot oni vsi tam zunaj. Vendar Noe se je obrnil samo na Boga in ne na svet zunaj. Zato se ne smemo primerjati s svetom, ampak delati to, kar od nas zahteva Bog.

Sodoma in Gomora

Ne vem več, ali tudi danes živimo v Noetovem času ali se nahajamo bolj v času Sodome in Gomore? Ni nam treba biti posebno kreposten, da bi uvideli, da perverznost presega meje. Če se perverznost razglaša za normalno in če tistega, ki perverzno označi za perverzno, postavijo pred sodišče, potem smo natanko v Sodomi in Gomori, takrat ko so napadli Lota in ga obdolžili kršitve mestnega miru, ker je želel svoje obiskovalce zaščititi pred perverznim zalezovanjem.

Ko so bili na begu, se je Lotova žena ozrla. Tega ni naredila iz radovednosti, da bi videla dimne oblake Sodome in Gomore, ampak je bila v njej še nezavedna želja po starem svetu, kjer je bilo vse dovoljeno. Čeprav bi moral Lot v Sodomi in Gomori oznanjati Abrahamovega Boga, je postal eden tistih, ki se je rešil po Abrahamovem intenzivnem posredovanju. Tudi za Lota je veljalo: če nekadilec sedi med kadilci, bo kasneje dišal po dimu. Tako je Lotovo življenje v Sodomi in Gomori obviselo v njegovi duši.

Smokva

K pozitivnim znamenjem poslednjega časa, ki ga omenja Jezus v Lukovem evangeliju 21,29-33; spada pogled na smokvino drevo, na Izrael. Ko začne odganjati in dobivati listje – tu ni govora o sadovih – je Božje kraljestvo, Jezusov ponovni prihod blizu.

Sedaj pa je na nas, ali Bogu verjamemo ali ne, in ali se pustimo rešiti kakor Noe in Lot.

Ludwig Schneider

Avtor je v Jeruzalemu živeči nemški novinar in pisec več knjig na temo Božje delovanje v svetu, ter izdajatelj in urednik krščanske revije “Israel heute”.

Prevod: Vida Derganc

Vir: Vode počitka – revija za evangelijsko duhovnost, 2011

Povezava do revije TUKAJ

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več