Eva Irgl – Ponosna Vipavka

Eva Irgl intervju

Eva Irgl je Vipavka, poslanka v DZ, predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeva in invalide. Pogovarjali sva se o njenem delu, projektih v občinah Vipava in Ajdovščina in o septembrskem obisku vlade v Goriški regiji.

Na vašem javnem FB-profilu imate zapisano, da ste ponosna Vipavka. Kaj vam pomeni Vipava? Zlasti ker ste ves čas nekako razpeti med Vipavo in Ljubljano.

Vipava je moj dom, zavetje družine in prijateljev, ko mi je težko, pa tudi kraj, kjer se lahko najbolj sprostim, saj se skoraj vsi med seboj poznamo. Rada sem v Vipavi. In večkrat si želim, da bi lahko več časa preživela z domačimi, pa zaradi narave svojega dela tega žal ne morem.

Odkar je SDS vodilna stranka v vladi in odkar se spopadamo s krizo koronavirusa, vodim namreč tudi enega od najbolj zahtevnih odborov v Državnem zboru.

Prav Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je tisti, ki je ob svojem rednem delu obravnaval tudi skoraj vse protikoronske pakete, kar pomeni, da večino časa preživim v parlamentu. Včasih seje, ki jih vodim, trajajo tudi po 20 ur. In res je tudi, kar ste omenili. Razpeta sem med Vipavsko dolino in Ljubljano in priznam, da je včasih kar težko, ker vem, da bi se ljudje še večkrat radi srečali z mano. Vendar pa je potrebno razumeti, da politika poteka na lokalnem in državnem nivoju. Pri prvem so ključni župani in občinski svetniki, poslanci pa smo, kot že sama beseda pove, poslani na državni nivo odločanja, ki pa se v največji meri odvija prav v Ljubljani. Tu se sprejema zakonodaja in se odloča tudi o vsebinah, pomembnih za lokalno skupnost. In če želiš svoji lokalni skupnosti kar najbolj pomagati, moraš biti pri tem zraven. Ob vsem delu v DZ tako aktivno sodelujem tudi z lokalno skupnostjo v obeh občinah in njihove pobude in projekte prenašam v Ljubljano na pristojna ministrstva. Tako smo uspešno dogovorili in spravili v tek kar nekaj projektov. V Vipavi celovito prenovo Podskale, protipoplavno ureditev brežin od izvirov v Podskali in Podfarovžu do mosta čez magistralno cesto, zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave, s poenostavitvijo postopkov pospešujemo izgradnjo vodovoda  Col–Višnje–Podkraj.

Na sestankih z ministrom za kohezijo smo na primer dorekli okvir možnosti pridobitev finančnih sredstev iz evropskih skladov in ostale rešitve sofinanciranja projektov na Vipavskem in Ajdovskem s strani države. Prav na mojo pobudo je minister za infrastrukturo odobril projekt izgradnje krožišča na Colu, vse za boljšo varnost in pretočnost prometa.

Zdaj je mogoče lažje razumeti, zakaj se večkrat rada pošalim, da bi bilo najbolje, da bi bili parlament in ministrstva v Vipavski dolini. Poleg tega pa bi še  vipavska burja lahko z lahkoto razpihala v parlamentu večkrat napeto in pregreto ozračje.

V septembru je Vlada RS obiskala Goriško regijo. Kot poslanka ste bili prisotni na različnih srečanjih tako s predsednikom vlade kot nekaterimi ministri. Kakšna je vaša ocena tega obiska?

Ocenjujem ga kot odličnega. S predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za kohezijsko politiko Zvonetom Černačem sem se udeležila pogovora pri županu Občine Vipava Goranu Kodelji, s katerim tudi sicer dobro sodelujeva.

Na sestanku smo se pogovarjali med drugim tudi o možnih rešitvah za povečanje prostorskih kapacitet CIRIUS-a Vipava, pa o možnostih pridobitve finančnih sredstev iz EU-skladov za izgradnjo kanalizacijskih sistemov po vaseh, za katera so že pridobljena gradbena dovoljenja, pa o kolesarski poti med Vipavo in Ajdovščino, ki bi lepo povezala obe občini in o različnih projektih, ki so že v teku.

Z ministrom za finance sva v Ajdovščini obiskala podjetji BIA Separations in Pipistrel, z ministrom za notranje zadeve pa sem se pri županu Občine Ajdovščina udeležila podpisa pisma o nameri za izgradnjo nove policijske postaje.

Zelo zanimiva je bila tudi večerna javna tribuna v Novi Gorici, kjer so župani – tudi iz vrst opozicijskih strank – povedali, da imajo v vladi Janeza Janše odličnega sogovornika.

Odbor, ki ga vodite, sicer obravnava veliko različnih področji, ki neposredno vplivajo na naša življenja, vendar pa se zdi, da je skrb za starejše trenutno eno od pomembnejših.

Imate prav. Kot predsednica odbora sem obiskala različne oblike institucionalnega varstva po Sloveniji in dobro poznam težave, s katerimi se soočajo. Lahko rečem, da imajo skupno rdečo nit, ki se kaže zlasti v pomanjkanju ustreznega in strokovnega kadra in premajhnih kapacitetah.

Sicer pa smo v tem času na odboru, ki ga vodim, kar veliko naredili za upokojence in starejše. Sprejeli smo zakone, ki izboljšujejo njihov položaj. Dvignili smo zagotovljene pokojnine, odpravili smo diskriminatornost in krivico, ki sta se dogajali kmečkim zavarovancem, dvignili smo najnižje invalidske pokojnine, dvakrat smo upokojencem izplačali solidarnostni dodatek v višini od 130 do 300 evrov, popravili smo krivice več kot 56 tisoč ljudem, ki se jim doba dokupa ni priznala, pa čeprav so jo po takrat veljavnih predpisih pošteno plačali, odpravili smo diskriminacijo pri zavarovancih s telesno okvaro, končno pa namenjamo tudi prepotrebna sredstva za izgradnjo domov za starejše.

Ko že omenjate domove za starejše, vem, da ste na Vlado RS naslovili tudi pobudo za novogradnjo Doma starejših občanov v Ajdovščini.

Drži. Z občinskimi svetniki SDS smo se že večkrat pogovarjali o nujnosti izgradnje novega doma, saj sedanji ne ustreza bivalnim standardom in smernicam, ki so bile predpisane leta 2006. Ob mojem obisku Doma starejših občanov Ajdovčina in po pogovoru z direktorico doma pa sem  stopila v »akcijo« in naslovila pobudo na Vlado RS, ker vem, da ima ta vlada posluh za tovrstne vsebine. Projekt je sedaj prijavljen na razpis, tako da se le še čaka na odločitev strokovne komisije. Upam, da bo pozitivna.

Kako pa sicer ocenjujete trenutno situacijo v državi?

Smo v zahtevni situaciji. Vsi smo že nekako utrujeni od vseh covid-ukrepov, ki pa so nujni. Lahko razumememo iskrene stiske posameznikov, vendar verjemite mi, da delamo vse, kar je v naši moči, da nekako naslovimo čim širše presečišče različnih potreb v družbi. In ni vedno najlažje. Nikoli ne moreš ugoditi vsem, lahko pa najdeš najboljše rešitve za kar največ ljudi v dani situaciji.

Imamo pa trenutno dobre splošne kazalce v državi, ki kažejo 16,3-odstotno gospodarsko rast, najnižjo brezposelnost. Hvala Bogu imamo učinkovitega in tudi na zunanjepolitičnem področju močnega in suverenega predsednika vlade. Ne pozabimo, da je prav Janez Janša izpogajal finančna sredstva v Bruslju, da lahko danes investiramo v domove za starejše, zdravstvo, ceste in kolesarske poti ter drugo infrastrukturo tudi v občinah Ajdovščina in Vipava. Prav z namenom izboljšanja položaja lokalnih skupnosti smo v Državnem zboru na naš predlog izglasovali tudi dvig povprečnin občinam.

In ko smo po koncu epidemije znova začeli hoditi po terenu, se je v pogovorih z ljudmi videlo, kako mnogi cenijo napore vlade in vse kar dobrega dela za našo skupno prihodnost.

V vaši politični karieri morda najbolj izstopajo tiste teme, ki se jih večina politikov ni želela nikoli dotakniti, ker so tako občutljive. Kako ste sami doživljali odpiranje vsebin povojnih pobojev, uničenja arhivov, imena praznika vrnitev Primorske k matični domovini, bili ste tudi večkrat predlagateljica Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu …

Hvaležna sem za to vprašanje. Zame namreč to niso samo ene od najbolj občutljivih vsebin, temveč gre za vsebine, ki so predvsem bistvene za narod. Pri teh vsebinah nisem nikoli izhajala iz ideologije, temveč vedno iz pravičnosti in iskanja resnice. Ti dve komponenti sta ključni za dosego narodove katarze. Narod mora odvreči breme preteklosti, da lahko zadiha v zdravo in boljšo prihodnost s polnimi pljuči. Žalostno je, da nekateri slovenski politiki še leta 2021 niso sposobni obsoditi vseh totalitarnih režimov in podpreti Resolucije Evropskega parlamenta. Kar pa zadeva dilemo okoli poimenovanja praznika Primorcev, pa lahko rečem, da je najbolj primerno poimenovanje prav vrnitev Primorske k matični domovini in nikakor ne priključitev. Vrnitev najbolj ustreza tako zgodovinskim kot simbolnim vidikom. Vrnitev namreč pomeni, da se vrneš tja, kjer je tvoj dom, tvoje srce, kjer je vedno živelo in dihalo slovenstvo, medtem ko priključitev pomeni, da si priključiš nekaj, kar nikoli ni bilo tvoje, kar nikoli ni bilo slovensko, kar pa seveda ni res. Priznam, da sem zelo ponosna, da smo prav zaradi moje argumentirane razprave ohranili poimenovanje praznika v takšni obliki, kot ga je predlagala prva vlada Janeza Janše.

Kako pa vidite našo prihodnost?

Ko sem ob 30-letnici samostojne države in prazniku Občine Vipava bila slavnostna govornica, sem med drugim izpostavila, da je to, kam bo šla Slovenija v naslednjih 10 letih, odvisno od vseh nas in da imamo izbiro.

Povedala sem naslednje: »Svoje ozračje lahko zastrupljamo s sovraštvom ali pa se raje povežemo v delu za skupno dobro in blaginjo Slovenk in Slovencev. Lahko se spotikamo in si mečemo polena pod noge ali pa si raje pomagamo med seboj.

Lahko smo zavistni ali pa pohvalimo drug drugega, ko je delo dobro opravljeno.

Lahko hromimo odnose, onemogočamo sposobne, zaviramo razvoj in svoje potenciale, lahko pa se vzpodbujamo med seboj, dajemo priložnosti, ustvarjamo takšno okolje, v katerem bomo radi živeli in napredovali.

Lahko zavajamo ali pa povemo resnico. Lahko rušimo, lahko gradimo.

Verjamem, da je večina Slovencev za to, da gradimo, sodelujemo in se povezujemo.«

Foto: Državni zbor

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več