Milena Miklavčič: Ko starši pokvarijo otroke …

Milena Miklavčič

Živimo v čudnih, na trenutke precej mučnih časih, zato si vsak dan, četudi letijo gnojne vile izpod neba, obujem superge in odidem na vsaj dveurni sprehod v naravo. Trenutki, ko se lahko telo dodobra prevetri, so blagodejni tudi za z navlako napolnjeno glavo.

Dopoldne sem pred nakupovalnim centrom doživela neljub dogodek. Dve mamici sta se vneto pogovarjali, otrok ene od njiju pa je mimoidoče – meni nič tebi nič – škropil z vodno pištolo. Za trenutek mi je zastal korak. Zdelo se mi je nenavadno, da nihče nič ne reče. Končno se le najde mlajši moški, ki je spremljal nosečnico. Stopi do dečka in mu vzame pištolo iz rok. Takrat pa mali plane v histeričen jok, njegova mami se »prebudi« in ves svoj bes usmeri v tega moškega. Ne bom naštela, kaj vse mu je rekla, kajti spodoben človek takšnih ogabnih besed ne uporablja. V tem ko mati bruha ogenj in žveplo, mali vstane, se povzpne na prste in sune v nosečniški trebuh ženske, ki je stala korak stran. Ko dečkova mamica to vidi, se na ves glas zareži, prime sina za roko, pokaže sredinec osuplim radovednežem, sede v avto in se odpelje.

»Takšni razvajenci brez manir so protestirali v sredo po Ljubljani,« je zamrmrala starejša gospa in zmajevala z glavo, češ, kam smo prišli.

Podobnih prizorov sem v življenju doživela kar nekaj. Spominjam se deklice, stara je bila tri ali štiri leta. Na vso moč je brcala starejšo gospo, ki je pazila nanjo. Ta pa ji je, da bi odnehala, kupila banane, polnjene s peno in oblite s čokolado.

»Reci pizda!« je vztrajal moški za mizo pred nekim avtocestnim postajališčem.

»Pizda!« je ponovil sin.

»Reci pejt v kurac!«

»Pejt v kulac!« je ponovil sin, ki niti še ni znal dobro govoriti.

Drugi, ki so sedeli za mizo, so se na ves glas krohotali.

Preberite zapis v celoti tukaj.

Piše Milena Miklavčič

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več