Evro, groš in papir

poezija naslovna slika

Groš je k evru šel kot odposlanec:

»No, poslušaj, evro, kaj teži me,

tisti naj papir se v roke prime,

ki lansiral ti ga je Bosanec.

Tisti, no, o Bosni ki razglablja,

tistega takoj ti z groši plačam,

da ga le v rokah lahko obračam,

vem, kako naj stvar se uporablja.«

Evro reče: »Tisti ne obstaja,

ne-papir je tisto, kar kupuješ,

pusti, groš, zaman tu jadikuješ,

se papir nikjer žal ne nahaja.«

Groš naprej tišči in z glavo rine:

»Z groši plačam ga, četudi stane

me veliko, pridem iz Ljubljane,

k tebi, Evro, v bruseljske višine.

 Oplodim papir, pošteno plačam

provizijo zanj, vse kar boš hotel,

pa čeprav papir bo malce votel,

od zaslužka pol, če hočeš, vračam.«

Evro gleda ga, takole pravi:

»Delal zdraho bi v deželi svoji,

a brez vrednosti so grošlji tvoji,

raje kje drugje težave zdravi.«

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več