Za varno staranje je ključna prilagoditev nepremičnin, v katerih bivajo starejši, so opozorili razpravljavci na današnjem panelu o stanovanjski problematiki starejših, ki je potekal v sklopu festivala za tretje življenjsko obdobje. Veliko je namreč starejših, ki jim je stanovanje v breme, saj je preveliko, stroški vzdrževanja pa so zanje previsoki.
Starejši Slovenci so nad evropskim povprečjem po številu lastniških nepremičnin, saj jih skoraj 90 odstotkov biva v lastniškem stanovanju ali hiši. Slaba plat lastništva je, da mnogi starejši živijo sami v predimenzioniranih in za starost neprilagojenih nepremičninah ter z nizkimi pokojninami težko pokrivajo obratovalne stroške in še težje nepremičnine vzdržujejo, je pojasnila Alenka Ogrin z Inštituta Anotna Trstenjaka za geronotologijo in medgeneracijsko sožitje. Tako slovenski upokojenci za stroške bivanja namenijo skoraj več kot polovico svojih dohodkov, s čimer se Slovenija uvršča v evropski vrh, je opozorila.
Za prebivalce Slovenije je po njenih besedah značilna stanovanjska nemobilnost, saj v eni nepremičnini v povprečju živimo 32 let. Poglavitni razlog za to je velika navezanost na svojo nepremičnino, želja, da ta ostane v družini ter želja ostarelih, da čim dlje ostanejo doma.
Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je ob tem opozoril tudi na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki trenutno čaka na obravnavo v DZ in bi po njegovi oceni lahko posredno pripomogel k izboljšanju bivanja starejših na domu. Kot je še poudaril, je trenutno v Sloveniji v dolgotrajni oskrbi okoli 80.000 ljudi, od tega jih 75 odstotkov živi doma, 25 odstotkov pa v domovih starejših občanov. V prihodnjih letih pa bo zaradi staranja prebivalstva v dolgotrajni oskrbi za dvakrat do trikrat več prebivalcev, je še opozoril Ramovš. V Sloveniji bi tako morali imeti toliko domov za starejše kot imamo vrtcev, nahajati pa bi se morali v lokalnem okolju, da imajo starejši prebivalci možnost ostati v okolju, ki jim je poznano, je prepričan.
Razpravljavci so bili sicer optimistični, da se bodo v prihodnjih letih razmere za bivanje starejših postopoma izboljševale. Pri tem lahko po besedah Ogrinove pomaga tako lokalna skupnost kot tudi država. V Sloveniji je sicer tako v strategiji dolgožive družbe kot tudi v resoluciji stanovanjskega zakona omenjena zahteva po razvoju alternativnih in skupnostnih oblik bivanja za starejše.
Ob tem sta direktorica občinske uprave Kočevje Lili Štefanič in Jera Grobelnik s stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (Mol) izpostavile primere nekaterih praks, ki že delujejo v tej smeri. Stanovanjski sklad Mol za reševanje stanovanjske problematike starejših tako med drugim omogoča dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja preko javnih razpisov. Občani, starejši od 65 let, ki so lastniki stanovanj, pa imajo tudi možnost rentnega odkupa stanovanja. Tako lahko svoje lastniško stanovanje, ki ga težko vzdržujejo, odprodajo stanovanjskemu skladu, pri tem pa imajo izgovorjeno odplačno dosmrtno služnost stanovanja, je pojasnila Grobelnikova.
Po besedah Štefaničeve pa je ena izmed možnosti tudi zamenjava stanovanja, v katerem živijo, za takšnega, ki je primernejše za bivanje starejših. Spomnila je še na možnost storitve e-oskrba, ki starejšim invalidom, bolnikom s kroničnimi boleznimi, osebam z demenco in bolnikom po težjih operativnih posegih omogoča, da bolj samostojno in neodvisno bivajo na svojem domu. E-oskrba namreč zagotavlja 24-urno povezavo s centrom za pomoč na daljavo in takojšnje proženje klica na pomoč s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti v primeru padca ali slabosti.
