Nova skupna kmetijska politika je ključni instrument za implementacijo kmetijstva, ki podpira opraševalce, je dejal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič na panelu v okviru tedna opraševalcev, ki ga Slovenija organizira v sklopu predsedovanja Svetu EU. Pomen opraševalcev je izpostavil tudi kmetijski minister Jože Podgoršek.
Irgolič je na današnjem panelu z naslovom Kmetijstvo in opraševalci menil, da je treba v trenutku, ko države članice pripravljajo strateške načrte skupne kmetijske politike, vanje vključiti tudi ukrepe, ki se bodo borili proti upadu števila opraševalcev, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
“Slovenija namerava v strateškem načrtu za reševanje upada opraševalcev uporabiti različne instrumente skupne kmetijske politike, saj je ohranjanje opraševanja z izboljšanjem habitata divjih opraševalcev ena ključnih ekosistemskih storitev,” je povedal Irgolič.
Na dogodku je sodeloval tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, ki je izpostavil pomen ohranjanja opraševalcev kot eno ključnih nalog za prihodnost in razvoj kmetijstva: “Cilj nove skupne politike je, da se osredotoča na trajnostno kmetijstvo, ki bi lahko pomagalo pri ohranjanju opraševalcev.”
Virtualni dogodek Teden opraševalcev 2021, ki se je začel v ponedeljek in bo trajal do četrtka, Slovenija v času predsedovanja Svetu EU organizira skupaj z Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za varnost hrane in nevladno organizacijo BeeLife.
Podgoršek je sodeloval na ponedeljkovi uvodni konferenci, kjer je izpostavil, da nam je epidemija covida-19 pokazala pomembnost varne, stabilne in trajnostne preskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem imajo tudi opraševalci.
“Opraševanje je ena najpomembnejših storitev ekosistema,” je izpostavil Podgoršek ter dodal, da opraševalci ponujajo tudi druge bistvene neposredne in posredne ekosistemske storitve, kot so zatiranje škodljivcev ter ohranjanje kakovosti tal in vode.
Konference se je udeležil tudi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zeleni dogovor, Frans Timmermans, ki je poudaril pomen narave za naše zdravje. Brez opraševalcev bi bila prihodnost proizvodnje hrane in živil ogrožena. Dodal je, da pomembnost varovanja opraševalcev izpostavljajo tudi v evropskem zelenem dogovoru, strategiji Od vil do vilic in strategiji o biotski raznovrstnosti. “Vse te strategije spodbujajo trajnostne sisteme pridelave in porabe hrane, da bi dosegli ekonomsko uspešen, pošten, živalim in okolju prijazen in zdrav sistem prehrane,” je dejal Timmermans.
