Ob mednarodnem dnevu o izobraževanju gluhih in skrbi za starejše gluhe

Ob mednarodnem dnevu gluhih, ki letos poteka pod sloganom Praznovanje uspešnih skupnosti gluhih so v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana izpostavili pomen dveh področij, ki sta skrb za starejše gluhe in izobraževanje gluhih. V sklopu praznovanja 90-letnice je društvo izdalo bilten, za soboto pa načrtujejo kulturno prireditev.

Tretjo soboto v septembru praznujemo mednarodni dan gluhih, ki je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru. Za najstarejše društvo gluhih in naglušnih pri nas velja Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ki letos obeležuje 90 let delovanja.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejal sekretar društva Valentin Jenko, na področju skrbi za starejše društvo ob podpori Mestne občine Ljubljana in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS že več kot deset let uspešno izvaja program Dnevni center za starejše gluhe, naglušne in gluhoslepe.

“Ta program je inovativen na področju socialnega varstva predvsem zato, ker se v njem vse prilagaja gluhi populaciji. Omogoča tudi, da se starejši med sabo družijo, lahko komunicirajo s sebi enakim, kar je izredno pomembno za to kategorijo prebivalstva. S tem jih na nek način iztrgamo iz osame socialne izključenosti,” je povedal Jenko.

V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in ljubljanskem društvu se prav tako zavzemajo, da bi dnevni center nadgradili tudi s skrbjo za starejše gluhe v domovih za starejše, saj so po besedah sekretarja zveze Matjaža Juharta kljub dobri oskrbi gluhi v domovih velikokrat osamljeni.

Problem pa niso le starejši, temveč tudi vsi ostali gluhi, naglušni in gluhoslepi, ki so prikrajšani tudi na področju izobraževanja. Kot so izpostavili na konferenci je letos zato zagovornik načela enakosti društvo in zvezo pozval, da podata svoje videnje problematike njihovega izobraževanja.

Po podatkih zveze je v Sloveniji približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 600 oseb s polžjim vsadkom, okoli 100 gluhoslepih, ki v komunikaciji uporabljajo znakovni jezik in kar 80.000 ljudi, ki uporabljajo slušni aparat.

Juhart je izpostavil, da je v času slovenskega predsedovanja Svetu EU Državni zbor (DZ) na predlog vlade RS umestil znakovni jezik in jezik gluoslepih v ustavo. “S tem postajamo 5. država v Evropi 12. na svetu glede znakovnega jezika in prva na svetu glede vpisa jezika gluhoslepih v najvišji pravni akt države,” je poudaril. Dodal je, da od države pričakujejo, da se bodo gluhi lahko izobraževali “v svojem jeziku in o svojem jeziku”.

Hkrati se na ministrstvu za izobraževanje zavzemajo, da se gluhim v izobraževanju v integraciji zagotovijo tolmači. “S prvim septembrom so se namreč nekateri gluhi otroci v integraciji soočili, da so ostali brez tolmača,” je še navedel Juhart.

Ob 90-letnici ustanovitve društva in ob mednarodnem tednu gluhih 2021 so v društvu izdali bilten, ki je posvečen ustanovitvi prvega društva gluhih v Sloveniji. Praznovanje pa bodo v soboto pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana v Siti teatru BTC obeležili tudi z osrednjo kulturno prireditvijo, na kateri bodo gostili predsednika DZ Igorja Zorčiča, zbrane pa bo nagovoril tudi ljubljanski podžupan Dejan Crnek. Na dogodku bo nastopil Vlado Kreslin in društvena gledališka sekcija, v kateri sodelujejo gluhi.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več