Evropski teden trajnostnega razvoja

V ponedeljek se bo začel evropski teden trajnostnega razvoja, ki bo trajal do sobote. Teden spodbuja različne ustanove, da organizirajo dejavnosti, projekte in dogodke, ki podpirajo trajnostni razvoj in njegove cilje ter skrbijo za njihovo prepoznavnost.

Med razvojnimi dokumenti EU je agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo svetovni voditelji sprejeli septembra 2015. V okviru njenih ciljev si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, pri čemer ne bo nihče zapostavljen.

Kot je ugotovil državni statistični urad, je v uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v EU močno posegla pandemija covida-19. Njene posledice se čutijo na vseh področjih trajnostnega razvoja, tako na ekonomskem, socialnem kot okoljskem.

Evropski statistični urad Eurostat je namreč objavil nadzorno ploščo za spremljanje okrevanja gospodarstva, katere podatki nakazujejo, kako pandemija covida-19 in z njo povezane posledice vplivajo na EU in njena prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, so ta teden sporočili iz statističnega urada.

Eden najpomembnejših vidikov pandemije je skrb za javno zdravje. Čeprav ni potrjeno, da bi bile vse presežne smrti posledica covida-19, je povezava med presežno umrljivostjo in izbruhom pandemije jasna. Aprila 2020 je bilo v 27 državah EU za 25 odstotkov več smrti kot povprečno na mesec v obdobju 2016-2019, novembra 2020 40 odstotkov, aprila 2021 pa 20,2 odstotka, so navedli.

V Sloveniji po podatkih statističnega urada v prvi polovici leta 2020 vrh presežne umrljivosti ni bil tako izrazit. Presežna umrljivost je bila najvišja junija (9,5 odstotka). Novembra 2020 je presežna umrljivost znašala 91,3 odstotka, v prvi polovici leta 2021 pa je bila spet najvišja junija, ko je znašala 15,7 odstotka.

Gospodarstvo EU je lani zaradi omejitvenih ukrepov beležilo negativen trend. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca se je v EU v primerjavi z 2019 realno zmanjšal za 6,1 odstotka, v Sloveniji za 4,9 odstotka. Bruto dolg sektorja država se je povečal. V EU-27 je ob koncu letošnjega prvega četrtletja znašal 92,9 odstotka BDP, v Sloveniji pa 84,6 odstotka BDP.

Pandemija je kljub ukrepom za blažitev njenih posledic negativno vplivala na evropski trg dela. Na letni ravni se je brezposelnost med 15. in 74. letom starosti v EU v primerjavi z 2019 povečala za 0,4 odstotne točke na 7,1 odstotka. V Sloveniji se je povečala za 0,5 odstotne točke na pet odstotkov. V EU je bila stopnja brezposelnosti najvišja avgusta in septembra lani, v Sloveniji maja in junija lani.

Pandemija je razkrila številne obstoječe neenakosti. Ena izmed ranljivih skupin v pandemiji so mladi. V 2020 se je delež mladih med 15. in 29. letom, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, v primerjavi z 2019 v EU povečal za 1,1 odstotne točke na 13,6 odstotka. V Sloveniji se je povečal za 0,4 odstotne točke na 9,2 odstotka.

Posledice omejitvenih ukrepov so imele učinek na okolje. Pandemija je med drugim vplivala na rabo energije, predvsem v prometu, in posledično na emisije toplogrednih plinov. Poraba električne energije se je aprila lani v medletni primerjavi v EU zmanjšala za 13 odstotkov, v Sloveniji za 14,2 odstotka. Leto pozneje se je povečala, saj je bila aprila letos v EU-27 večja za 15,9 odstotka, v Sloveniji za 10,9 odstotka.

Kakovost zraka v mestih se je v času omejitvenih ukrepov zaradi zmanjšanja prometa izboljšala. Povprečna mesečna koncentracija dušikovega dioksida v evropskih prestolnicah EU je bila najnižja maja 2020, v Sloveniji oz. Ljubljani pa aprila lani. V prvi polovici letošnjega leta je bila v EU in v Ljubljani najnižja v maju.

DELITE
Ne spreglejte
Naloži več